Odhajajo zaradi predstojnikov in medijev

Mladi zdravniki so včeraj prvič javno govorili o tem, zakaj se raje odločijo za tujino.

Objavljeno
16. oktober 2015 21.11
Dejan Karba, Ljutomer
Dejan Karba, Ljutomer

Moravske Toplice – »V tujini mlade specializante čakajo z odprtimi rokami,« je mladi oftalmolog Peter Kiraly sporočil starejšim kolegom zdravnikom. Med glavnimi vzroki za vse večji eksodus mladih zdravnikov na tuje je Janez Dolinar, predsednik komisije za mlade zdravnike pri zdravniški zbornici, omenil negativni odnos medijev do zdravnikov.

»Družba zdravnike vidi kot bogataše, kar je po mojem mnenju posledica izrazito slabega mnenja medijev o zdravnikih,« opaža 34-letni Janez Dolinar, ki je poleg tega omenil še slabe delovne razmere. Ponekod, tudi v najuglednejših medicinskih ustanovah v državi, zdravniki po njegovih informacijah nimajo niti možnosti za dostojen počitek, ko dežurajo. Dolinar pa predvsem obžaluje dejstvo, da mentorski sistem med slovenskimi zdravniki deluje slabo: »Marsikje se specializant in mentor spoznata šele ob koncu specializacije, kar sploh ni redek pojav in zagotovo govori sam zase, brez dodatnega komentarja.«

Medtem ko mladi zdravniki opozarjajo, da mlade specializante v tujini (v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji ...) sprejemajo z odprtimi rokami, dobro pa znajo poskrbeti tudi za kroženje specializantov po različnih medicinskih ustanovah, »tega ob dejstvu, da je delovna obremenitev prevelika, za slovensko zdravstvo ne moremo govoriti«.

Miran Korošec, mladi specializant anasteziologije, ki službuje v sosednji Avstriji, je s tamkajšnjim sistemom več kot zadovoljen. Če nekoliko višjo plačo od te, ki bi jo prejemal v domovini, primerja z velikimi stroški bivanja v Avstriji, »moram ugotoviti, da denar pri moji odločitvi, da grem v tujino, zagotovo ni na prvem mestu«. Mladenič je dejal, da je o avstrijskih razmerah, ki jih je opazoval še kot študent, govoril z enim od direktorjev slovenskih bolnišnic, ko je tam nameraval delati specializacijo: »Primerjava med našim in avstrijskim sistemom je pokazala, da smo mi daleč zadaj. Ampak veste, kaj mi je rekel direktor? Da naj grem lepo tja, če je tam vse tako lepo in v redu.« Korošec je opozoril tudi na vse izrazitejšo »generacijo y«, ki ima nadvse rada svoj prosti čas: »Ljudje v prihodnosti zagotovo več ne bodo hoteli delati cele dneve, kar je povsem na mestu.«

Poleg še vedno premajhnega števila mest za zdravnike specializante oftalmolog Peter Kiraly opozarja še na zaviranje strokovnega napredovanja mladih zdravnikov v Sloveniji: »Mladi zdravniki bi radi delali, polni so entuziazma in energije. A pri starejših zdravnikih pogosto naletimo na gluha ušesa in na to, da nam namesto pomoči in pametnega nasveta ponudijo internet, k delu pa nas ne pustijo z izgovorom, da bomo lahko delali takrat, ko bodo oni odšli. Kje je tu zdrava kontinuiteta?« To, da predstojniki mladim zdravnikom ne omogočajo izražanja lastne kreativnosti, je po besedah vseh treh mladih zdravnikov, ki so včeraj spregovorili na 152. skupščini slovenskega zdravniškega društva, odločilni vzrok za apatijo, ki mladim ponuja le dve možnosti: ali postanejo še sami enaki ali se pa odločijo za karierno pot v tujini.