Odklonilno stališče hrvaškega državnega vrha

Bruselj - Začetek konca slovensko-hrvaških pogajanj o predlogu arbitražnega sporazuma je napovedalo že kratko, komaj nekajminutno dopoldansko srečanje Gordana Jandrokovića z Ollijem Rehnom. Premier Ivo Sanader je namreč pred tem napovedal, da bo zunanji minister seznanil komisarja z odklonilnim stališčem »hrvaškega državnega vrha«. Šef vlade je bil pri tem zelo odločen. »Obstajajo poskusi, predvsem s slovenske strani, da se (prvotni) Rehnov predlog, ki smo ga pred nekaj tedni sprejeli, pa še ta je bil kompromis, spremeni v škodo Hrvaške, v kar - jasno - ne bomo privolili.«

Oba predloga Zagreba, ki ju je Jandroković posredoval Olliju Rehnu, je Sanader pojasnil državnikom evropske ljudske stranke (EPP), ki se tradicionalno sestajajo ob zasedanjih evropskega sveta, omenil pa je še dve ideji. Po prvi bi Slovenija in Hrvaška sprejeli uvodni Rehnov predlog, torej brez dopolnil in tudi brez sprememb, ki jih je finski komisar vnesel po proučitvi zahtev Ljubljane, kot četrto možnost pa je predsednik hrvaške vlade omenil izjavo Slovenije, da je problem meje dvostransko vprašanje. Sanader je ponovno zagotovil, da »bomo dali vsa jamstva, da do dokončne rešitve ne bomo prejudicirali razmejitve, vendar tudi Slovenija tega ne sme početi«.

Še prej, na dopoldanskem pogovoru v bruseljskem predstavništvu Hanns Seidel Stiftung je Ivo Sanader s pomočjo dveh zemljevidov predstavil mejni problem, kot ga vidijo v Zagrebu. Udeležencem dogodka so najprej prikazali sedanje stanje, po katerem mejna črta na morju poteka po sredini Piranskega zaliva, drugi zemljevid pa naj bi dokazal nerealnost slovenskih apetitov. Razmejitev, s katero bi Slovenija dobila večino zaliva, še ne bi omogočila dostopa do mednarodnih voda, temveč kvečjemu do italijanskih, zato bi bila potrebna kar dva dodatna posega v hrvaško morje. Sanader je zavrnil tudi možnost vračanja na sporazum Drnovšek-Račan (2001), češ da bi Hrvaška izgubila 166 km2 morja.

Premier Borut Pahor se ni hotel opredeljevati do idej hrvaškega kolega po funkciji. »Slovenija je dala pozitivno stališče glede naporov evropske komisije, da bi prišlo do oblikovanja potrebnega sporazuma za rešitev mejnega vprašanja. Dokler ta proces poteka, si želimo, da bi prišlo do uspeha,« je dejal Pahor med dopoldanskim zasedanjem državnikov evropske socialistične stranke (PSE). »Že od oktobra (lani), ko je najprej vlada premiera Janše in potem še naša izrekla zadržke, ima Hrvaška kot domačo nalogo, da odpravi ključni problem, to pa je vprašanje prejudiciranja meje v dokumentih, ki jih je poslala evropski komisiji,« je opozoril slovenski premier. V Ljubljani so bili pripravljeni nadaljevati dogovarjanje, kajti »dokler bo komisija imela pobudo, bo Slovenija kot članica EU pomagala Olliju Rehnu, da uspe s pobudo, in dokler komisar ne bi sam zaključil, da s pobudo ni uspešen, se mi do drugih predlogov zdaj ne bi hoteli opredeljevati niti se z njimi obremenjevati«, je še dejal Pahor, za katerega so bili najnovejši predlogi Berlaymonta »korak v pravo smer«. A, očitno zaman.