Odkrili spominsko ploščo kardinalu Stepincu

Mojstrana - Na Kredarici so odkrili spominsko ploščo blaženemu hrvaškemu kardinalu Alojziju Stepincu ob 70. obletnici njegovega vzpona na Triglav. Slavje z mašo v tamkajšnji kapelici Marije Snežne je vodil celjski škof in predsednik Slovenske škofovske komisije Pravičnost in mir Anton Stres skupaj s pomožnim zagrebškim škofom Vladom Košičem ter slovenskimi in hrvaškimi duhovniki.

Celjski škof Stres je med slovesno mašo med drugim spregovoril o odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter poudaril, da problemi med državama niso tako veliki, da jih ne bi bilo mogoče rešiti. Pri tem je poudaril, da je to moralna obveza slovenskih in hrvaških politikov.

Slavja na Kredarici se je poleg slovenskih planincev udeležilo tudi okrog 50 planincev iz Hrvaške. Kot je dejal Stres, srečanje kaže na enotnost katolikov v obeh državah. Poudaril je tudi vlogo kardinala Stepinca v zavzemanju za slovenske katoliške duhovnike, ki so bili leta 1941 pregnani na Hrvaško. S tem se je uvrstil med največje dobrotnike za slovenski narod in Katoliško cerkev med Slovenci, je po poročanju Hine dejal Stres.

V okviru obletnice so natisnili tudi brošuro v hrvaškem in slovenskem jeziku z naslovom Kardinal Alojzij Stepinac - blaženec s Triglava.

Opozicijske stranke nasprotovale postavitvi spominske plošče

Napovedi o odkritju spominske plošče so v Sloveniji sprožile ostre odzive s strani opozicijskih strank SNS in LDS. Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem sprašuje, kdo je dal dovoljenje za postavitev spomenika hrvaškemu kardinalu Stepincu. Po njegovem mnenju je Stepinac namreč med drugo svetovno vojno sodeloval z italijansko okupacijsko oblastjo. Postavitev omenjenega obeležja naj bi zato pomenilo sramoto za slovensko državo, saj bi s tem počastili takratno ustaško delovanje, je prepričan prvak nacionalne stranke. Na julijski seji državnega zbora je vprašanje s podobno vsebino vladi postavil tudi Aleš Gulič iz LDS.

V komisiji za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci pa ocenjujejo, da je Stepinac dobro zapisan med Slovenci, ker je njegova pomoč pregnanim Slovencem in slovenskim duhovnikom med drugo svetovno vojno odražala velik pogum in pravičnost. Za blaženega je Stepinca papež Janez Pavel II. sicer razglasil leta 1998.