Odkup tržnih presežkov stanovanj

Vlada bi z dokapitalizacijo oziroma z večjim zadolževanjem SSRS skladu omogočila, da s svežim kapitalom dejavno poseže na stanovanjski trg, ki je zaradi gospodarske krize v razvojnem krču.

Objavljeno
04. maj 2009 09.05
Bodo stanovanja za mlade družine bolj dostopna?
Božena Križnik
Božena Križnik
Ljubljana - Gradivo je sicer še vedno zgolj delovno, vendar ni zato prav nič manj zanimivo za širšo javnost. V tretjem svežnju vladnih protikriznih ukrepov bodo socialni partnerji presojali tudi možnost za odkup tržnih presežkov stanovanj, in sicer z dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada RS oziroma povečanja njegovih možnosti zadolževanja. O tem, kako zadovoljiti gradbince, ne da bi še dodatno rušili že zdaj neučinkovit sistem stanovanjske oskrbe, pišemo v temi Delove priloge FT.

Vlada bi z dokapitalizacijo oziroma z večjim zadolževanjem SSRS skladu omogočila, da s svežim kapitalom dejavno poseže na stanovanjski trg, ki je zaradi gospodarske krize v razvojnem krču. Sklad naj bi z izdajo obveznic z državnim jamstvom ali z drugimi vrstami zadolževanja pridobil dodatni denar, z njim odkupil del stanovanj oziroma projektov, ki so na stanovanjskem trgu, in sicer po ceni 1300 evrov za kvadratni meter. S tem bo vsaj deloma razbremenil gradbeni sektor, povečal likvidnost v celotni verigi dobaviteljev in podizvajalcev, obenem pa popravil sedanje nesorazmerje med (preveč) lastniškimi in (premalo) najemnimi stanovanji v Sloveniji. Izrecno je govor o povečanju neprofitnega najemnega fonda, za to bodo menda porabili do 300 milijonov evrov.

 

»To je pa lepa številka,« meni direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler, ki je do predloga, kolikor ga pozna, precej skeptična. Načeloma podpira večje naložbe republiškega stanovanjskega sklada v pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj (za kar po njenem nikakor niso potrebne statusne spremembe), hkrati pa opozarja na pasti odkupovanja stanovanjskih tržnih presežkov: »Ljubljanski župan Zoran Janković je na primer objavil, da se je pripravljen pogovarjati o ceni do 2000 evrov. Moram reči, da sem govorila že s kar nekaj ponudniki in za zdaj razen Vegrada še nihče ni privolil v take pogoje.«


Iz ponedeljkove Delove priloge FT