Odliv izobraženih je tudi finančna izguba

Dramatično opozorilo predsednika SAZU: Mladi strokovnjaki odhajajo v tujino, problem pa bo, če nameravajo tudi ostati.

Objavljeno
05. oktober 2012 19.48
Posodobljeno
05. oktober 2012 21.00
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana - »Izseljevanje mladih izobražencev, še posebno raziskovalcev, nas na Akademiji skrbi. Pogosto so to najperspektivnejši mladi ljudje, ki naj bi bili nosilci jutrišnjega razvoja. Z njimi izgubljamo tudi odlične gene, ki se bodo dve ali tri desetletja pozneje izrazili v njihovem potomstvu,« je dejal predsednik SAZU prof. dr. Jože
Trontelj.

»Vzrokov, zaradi katerih se mladi odločajo za emigracijo, je več. Na prvem mestu je želja narediti nekaj iz sebe, iz svojih talentov in znanja. Zdajšnje možnosti za uspešno kariero v znanosti in visokem šolstvu res niso obetavne. Svoje prispeva tudi splošno, čeprav neupravičeno malodušje glede prihodnosti države. Odločitev za odhod ni lahka, še težji pa je nov začetek v tujini. Cena za uveljavitev v tujem okolju je zelo visoka,« je opisal prof. Jože Trontelj položaj, v katerem so se znašli najsposobnejši mladi.

»Mislimo, da je mogoče najti načine, kako bi država skupaj z evropskimi forumi podprla njihovo vrnitev v domovino ob nadaljnjem sodelovanju s tujo ustanovo. Za poskuse take politike že vemo. Naše oblasti bi se povezale z evropsko komisijo in predlagale oblikovanje sistema, ki bi iz migracije možganov vsaj znotraj EU naredil nekaj dobrega za vse vpletene, predvsem pa za mlade ljudi in za države, od koder teče odliv. Dovolj koristi bi ostalo tudi državam prejemnicam odliva. Veliki državi, Japonska in Kitajska, sta znali beg možganov obrniti. Japonski cesar in kitajska vlada sta pred leti povabila emigrante nazaj domov. Tisoči so se predvsem iz patriotskih razlogov vrnili in odločilno pripomogli k razcvetu gospodarstva, znanosti in visokega šolstva,« je kot možno rešitev navedel predsednik SAZU.

Tujina vabi strokovnjake

»To, da gredo naši mladi strokovnjaki na delo in študij v tujino, ni samo po sebi nič slabega, saj mora znanje krožiti. Tam se lahko naučijo dobrih delavnih navad, trdega dela in discipline ter vrednot, kot sta etika in poštenost, ki so potrebne za uspeh, pridobijo pa si tudi poznanstva, ki lahko pozneje močno pripomorejo pri uspešnem sodelovanju s partnerji iz tujine. Problem bo, če bodo za vedno ostali v tujini. Vedeti je treba, da tujina vabi naše strokovne kadre v prvi vrsti zato, ker imajo od njih veliko koristi,« je opozoril na finančni vidik odselitev dr. Boris Pleskovič, profesor in nekdanji visoki uslužbenec Svetovne banke v Washingtonu, zdaj predsednik Slovenskega svetovnega kongresa (SSK) v Ljubljani.

Pred leti je veljalo, da stane vsak ameriški diplomant 250.000 dolarjev. Podobni so tudi stroški drugod, zato si vsaka država prizadeva dobiti že izobražene kadre. Za države, od koder prihajajo, je to finančna izguba. »Zakaj pri nas ne ustvarimo pogojev, da bi se ti kadri vrnili in koristili Sloveniji na poti k boljši prihodnosti? Treba bo narediti nacionalno strategijo za njihovo vračanje domov. Imajo jo mnoge države v Evropi in v Aziji, kjer sta najbolj uspešni Južna Koreja in Kitajska. Tudi Nemčija je znova pokazala, da se zaveda, kako pomembni so izobraženi kadri za njeno gospodarstvo. V zadnjem letu in pol je zaposlila na tisoče najbolj sposobnih iz južne Evrope. V ta namen bodo uvedli plačane programe učenja nemškega jezika v drugih državah za potencialne migrante v Nemčijo.«

»V Sloveniji bo treba uvesti stimulativno okolje, da bodo mladi nagrajevani po uspehu in učinkovitosti, fleksibilno delavno zakonodajo in primerljive davke na dohodek. Za izjemne vrhunske kadre na dobrih tujih univerzah ali v uspešnih tujih podjetjih ni nikakršnih birokratskih ovir. Tam velja izrek, da za izjeme, to je najboljše in najbolj inovativne kadre, ni 'nobenih pravil' pri napredovanju ali zaposlovanju. V tujini je tudi navada, da najboljše študente že med študijem obiščejo uspešna podjetja in univerze, da jim že vnaprej ponudijo zaposlitev, ker se zavedajo, kako pomembni so najboljši kadri za njihov uspeh,« je povedal predsednik SSK, ki je letos organiziral srečanje mladih slovenskih izobražencev iz tujine in uspešnih domačih podjetij. Podobno bi lahko ravnali Gospodarska zbornica Slovenije in vlada, meni.

Raziskava, ki jo je za SSK julija končal dr. Lawrence Hewick iz Kanade, je pokazala, da bi 86 odstotkov slovenskih študentov odšlo na študij v tujino, če bi imeli možnost. Kot vzrok jih je 79 odstotkov navedlo pridobitev boljše izobrazbe, ki vodi do boljših služb in višjega standarda.