Odločilni dan za davek na nepremičnine na ustavnem sodišču

Ustavni sodniki bodo danes, 28. marca, ob 11.30 ustno razglasili, kaj so sklenili po ustavni presoji zakona o davku na nepremičnine.

Objavljeno
28. marec 2014 09.43
lvi*Ustavno sodisce
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – »Zahtevali bomo ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine, ker menimo, da je slab,« je 11. decembra lani napovedal podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Leon Kremžar na posvetu o novi dajatvi. Ustavni sodniki bodo o presoji zakona, ki so jo napisali pred dnevi, danes javnosti poročali ustno. Pred sodiščem je bila na zahtevo predlagateljev skoraj polovica od 34 določb o davku, ki velja od 1. januarja

Še nikoli kot tokrat


V obdobju samostojne Slovenije se še ni zgodilo, da bi ustavni sodniki zadržali izvajanje davčnega zakona, še preden je imel proračun koristi od nove dajatve, kakor so ukrepali zdaj pri davku na nepremičnine z začasnim zadržanjem določb o odmeri dajatve, ki velja od 1. januarja.

Predstavniki skupnosti občin so lani prvi napovedali, da se bodo proti novemu davku dvignili z zahtevo za ustavno presojo. Nazadnje je oceno ustavnosti zahtevalo več predlagateljev: skupina poslank in poslancev državnega zbora, državni svetniki, mestna občine Koper, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, kot pobudnica pa še občina Rogašovci. To je edina občina, ki ob uveljavitvi zakona o davku na nepremičnine od svojih občanov ni pobirala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zato ji prva leta tudi novi davek ne pripada.

Dolg seznam ugovorov

Ustavno sodišče je 6. februarja sklenilo in dan pozneje sporočilo, da je do dokončne odločitve o ustavnosti zadržalo izvajanje zakonskih določb, ki urejajo odmero novega davka v letu 2014, in izrecno sporočilo, da davčna uprava do končne odločitve ustavnega sodišča ne sme izdati odločb o odmeri davka. Po treh tednih so 27. februarja opravili javno obravnavo zakona. Nanjo so povabili predstavnike vseh predlagateljev in pobudnice za presojo ustavnosti, državnega zbora, vlade, davčne in geodetske uprave ter strokovnjaka za področje vrednotenja nepremičnin.

»Predlagatelji izpodbijajo 2. , 4. do 11., 14, 15., 25., 26 in 33. člen zakona o davku na nepremičnine. Ti členi urejajo davčne zavezance, davčno osnovo, davčne oprostitve, davčne stopnje, odmero davka in pravna sredstva zoper odločbo o odmeri, zavarovanje plačila davčne obveznosti ter način delitve davčnih prihodkov med občino in državo. V zvezi z izpodbijanim 5. členom zakona o davku na nepremičnine, ki se nanaša na davčno osnovo, predlagatelji zahtevajo tudi presojo ustavnosti zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin,« je na javni obravnavi naštevala ustavna sodnica, poročevalka o davku na nepremičnine dr. Etelka Korpič Horvat, ki se je morala zaradi obsežnega gradiva predlagateljev proti dajatvi omejiti na izbrane poudarke.

Predlagatelji ustavne presoje so zakonu o davku na nepremičnine očitali, da krši načelo zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena ustave, ker davčna osnova ni določena z zakonom. »Posplošeno tržno vrednost nepremičnin naj bi določali podzakonski akti, ne pa zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin,« je povzela sodnica poročevalka. V postopku odmere davka zakon zavezancem ne zagotavlja pravice do izjave iz 22. člena ustave in ne pravice do pravnega sredstva iz 25. člena ustave, so ustavno sodišče opozarjali predlagatelji, »ker davčni organ davčno osnovo ugotavlja le na podlagi podatkov iz registra nepremičnin, zoper katere davčni zavezanci ne morejo ugovarjati«.

»Obdavčevanje premoženja, ki ni odvisno od njegove donosnosti, naj bi slabilo davčni vir in s tem omogočalo njegovo postopno zaplembo oziroma razlastitev, zato naj bi bilo v neskladju z lastninsko pravico iz 33. člena ustave in 1. člena prvega protokola konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« je nadaljevala ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat.

Občine: Odvzeli so nam vir

Za občine so bile v zahtevi za presojo ustavnosti posebej sporne določbe o delitvi nove dajatve med državo in občine: »Deljena pripadnost in polovična delitev davka med občino in državo naj bi bila v neskladju s 142. členom ustave, saj naj bi občinam ne bil zagotovljen avtonomni lastni vir financiranja, kakršnega so imele doslej. Nesorazmerje med finančnimi viri in nalogami občin, ki naj bi po novi ureditvi postale tudi zavezanke za plačilo davka na nepremičnine, ter premajhen vpliv občin na višino davčnih stopenj, naj bi nedopustno posegalo v finančno in funkcionalno avtonomijo občin,« je povedala sodnica poročevalka. Predstavniki zakonodajne in izvršne oblasti, državnega zbora in vlade so vsem očitkom predlagateljev pred ustavnim sodiščem oporekali in dokazovali, da zakon ne nasprotuje ustavnim načelom.