Odločno zavračanje takšnega varčevanja

Ljubljana - Doslej je bilo tako: ko je človek zbolel, je odšel k zdravniku, ta je presodil, kakšna zdravila potrebuje, in napisal recept, na katerem je navedel, katero konkretno zdravilo naj bolniku izroči lekarniški farmacevt. V lekarni je na podlagi recepta in sklenjenega zavarovanja to zdravilo tudi dobil. Po novih pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja pa bo drugače. Plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je v sklop varčevalnih ukrepov vključil tudi novost, po kateri naj bi zdravniki odslej pacientu predpisali le zdravilo s splošnim oziroma nelastniškim imenom, lekarniški farmacevt pa naj bi mu izročil najcenejšo različico zdravila. Za nekatere bolnike, zlasti za takšne s kroničnimi boleznimi in za starejše, ki jemljejo veliko zdravil hkrati, to ni vedno najboljša in tudi ne priporočljiva rešitev. Ti so se v zadnjih dneh zoper napovedano novost, skupaj s svojimi zdravniki, javno oglasili.

V Koordinaciji nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja, Odboru svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Slovenije, Gibanju za ohranitev javnega zdravja in istoimenskem društvu so prepričani, da so spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, po katerih naj bi zdravniki pisali le še recepte za zdravila z generičnim imenom, nevarne. Zakaj? »Zdravnik, ki bo recept predpisal, ne bo vedel, katero zdravilo njegov bolnik dobiva. Lahko se zgodi, da kronični bolnik dobi najprej eno zdravilo, tri mesece pozneje drugo, spet tri mesece pozneje pa še tretje ...«

Po njihovem prepričanju bi lahko bili takšni »varčevalni« ukrep lahko nevarni, če bi bolniki, denimo, jemali dvoje zdravil z isto učinkovino hkrati ali pa bi spremenjeni režim jemanja zdravil povzročil nove zdravstvene težave (npr. alergijo na katero od dodanih snovi v drugem zdravilu).

To bi lahko povzročilo največ težav starejšim pacientom ali kroničnim bolnikom, ki jemljejo od pet do deset ali tudi več različnih zdravil hkrati. Zdravila, na katera se organizem počasi navadi, tako bolnik kot njegov lečeči zdravnik poznata in vesta, kako se nanje odziva organizem obolelega. Pri novi praksi pa, kot sporočajo omenjena združenja, »bolniki ostro nasprotujemo, da ZZZS varčuje na naših hrbtih! Te spremembe bodo povzročile zaplete, dolgotrajne hospitalizacije, kar pa stane dosti več kot redno uživanje zdravil, o katerih zdravnik meni, da jih bolnik potrebuje.«

Dileme so resne, odgovore na dvome o utemeljenosti tovrstnega varčevanja pa bodo zavarovanci želeli slišati kmalu. Verjetneje bi bil takšen ukrep laže izvedljiv takrat, ko bo celovito zaživela tako imenovana e-skrb za zdravje, ki bo omogočala dosledno sledenje slehernemu pacientu in zmanjšala možnost za pojavljanje napak in dodatnih zdravstvenih zapletov že pri tako osnovnih stvareh, kot je omenjena.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela