Odlok o PM 10 industriji gleda skozi prste

Vlada novi zasavski odlok napoveduje oktobra, vendar se še en ve, ali bo denar zanj na voljo.

Objavljeno
14. september 2012 17.57
*pma* Več sto Zasavcev pred Lafarge Cementom prižigajo sveče
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Trbovlje - V Zasavju od vlade nestrpno pričakujejo novi odlok o načrtu za kakovost zunanjega zraka. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) napovedujejo, da ga bo vlada sprejela oktobra. Občine so za prihodnje leto že pripravile nabor ukrepov proti onesnaženju s prašnimi delci PM 10, ne vedo pa, ali država sploh ima denar zanje. Ukrepe za zmanjšenje onesnaženosti s PM 10 od Slovenije zahteva tudi EU.

Koliko denarja bo na voljo za ukrepe in koliko bi ga sploh potrebovali, ne vedo niti na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, razprava, v kakšnem razmerju si bodo z lokalnimi skupnostmi delili deleže, pa je vsekakor potrebna, so prepričani na MKO. »Delež financiranja bo dogovorjen vsako leto posebej v letnem programu ukrepov,« so pojasnili za Delo, na trboveljski občini pa potrdili, da jim z MKO še niso posredovali podatka, koliko denarja jim bo za ukrepe proti PM 10 namenila država. MKO računajo tudi na evropska sredstva, zlasti na področjih trajnostne mobilnosti, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov.

Slovenija bi morala po direktivi 2008 50/ES imeti izdelan načrt za kakovost dve leti po ugotovljenih preseganjih, vendar pri tem zamuja. Zasavskim občinam se je pred dnevi iztekel rok za oddajo predlogov in pripomb na novi osnutek odloka o načrtu za kakovost zunanjega zraka. Pripombe, ki so jih na MKO posredovali iz javne uprave, lokalnih skupnosti, gospodarstva, organizacij civilne družbe, podjetij, obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in tudi posamezniki iz Zasavja, se nanašajo v glavnem na izboljšanje delovanja dimnikarske službe, ukrepov industrije, izboljšanje meritev kakovosti zraka in dosegljivost podatkov, na splošno prepoved kurjenja zunaj kurilnih naprav (v naravi) in na omejevanje ognjemetov, na prioritete izvajanja ukrepov, na izvajanje inšpekcijskega nadzora vključno s področjem prepovedi kurjenja gorljivih odpadkov v malih kurilnih napravah, na nove tehnološke rešitve za povečanje izkoristkov malih kurilnih naprav in na zmanjšanje emisij, ne da bi zamenjali obstoječo, »zastarelo« kurilno napravo.

Že drugi poskus države, da za Zasavje pripravi odlok o zraku

»V Zasavju osnutek načrta ocenjujejo kot uresničljivega,« pravijo na MKO. Pripombe z javne obravnave bodo pregledali predvidoma v dveh tednih, v času medresorske obravnave bodo pripravili letni program ukrepov, po soglasju občinskih svetov pa bo odlok lahko potrdila tudi vlada.

To je že drugi poskus države, da za Zasavje pripravi odlok o zraku, prekomerno onesnaženem s prašnimi delci. Prvega se je lotila Pahorjeva vlada, a preden ji je uspelo izpeljati kakršen koli ukrep, jo je zamenjala Janševa. Prva uredba je Zasavje umestila med območja, degradirana s PM 10 in za menjavo starih individualnih kurilnih naprav, ki v ozračje emitirajo preveč prahu, predvidela že denar. V Trbovljah te naprave emitirajo skoraj 40 odstotkov prahu, večino iz industrije ga prispeva Termoelektrarna. Pet nepovratnih milijonov evrov bi bilo na voljo lastnikom individualnih kurišč, če bi uredbo država izpeljala. A je ni; nadomestil jo je novi odlok z več kot 40 ukrepi.

Trboveljčani so v času javne obravnave med drugim zahtevali dodatno merilno mesto za kakovost zraka, izpostavili nujne državne subvencije za individualne kurilne naprave, daljinsko ogrevanje ...Čeprav je jasno, da delež industrije pri delcih PM10 ni zanemarljiv, osnutek ukrepe na tem področju podcenjuje, so prepričani v Eko krogu. Zato od MKO zahtevajo, naj industrijskim onesnaževalcem spremeni okoljska dovoljenja z zahtevo po učinkovitejšem čiščenju odpadnih dimnih plinov in s strožjimi mejnimi vrednostmi za emisije snovi v zrak ter poostri okoljski inšpekcijski nadzor.

»Iz osnutka ni razbrati zahteve po kakovostni sanaciji zraka, ki bi zmanjšala koncentracije zdravju najbolj nevarnih delcev. Namesto tega osnutek temelji zgolj na odstotkovnem zmanjšanju koncentracij,« trdijo v Eko krogu. Ignoranca po njihovem kaže na zavestno protežiranje industrije, nespoštovanje uzakonjenih načel preventive in previdnosti ter ogrožanje zdravja prebivalcev.