Odnosi do Slovencev zunaj meja

Trst - Na Radiu Trst A so danes govorili o predlogu zakona o odnosih RS do Slovencev zunaj njenih meja. V oddaji, v kateri so sodelovali državni sekretar Franc Pukšič, predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK) Rudi Pavšič, deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin ter tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Marjan Pipp, je med udeleženci prišlo do razhajanj, a tudi skupnega interesa, da bi Slovenci zunaj meja končno dočakali zakon, ki bi pravno uredil njihov položaj.

Pukšič: Odstopil zato, da bi dosegel večjo povezanost med uradom in politiko

Državni sekretar v uradu za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Pukšič je povedal, da je sam pred meseci odstopil s položaja predvsem zato, da bi dosegel večjo povezanost med uradom in politiko. Po njegovih besedah namreč "med uradom in vlado ni prave povezave". Poudaril je še, da ne gre za nikakršno osebno zamero, ampak za dejstvo, da tega urada ne bi smel voditi državni sekretar, ki ni član vlade, ampak minister brez listnice kot sestavni član vlade.

Sicer pa je Pukšič povedal, da so že k pripravi besedila predloga zakona povabili vse Slovence po svetu in v zamejstvu. Zakon bo besedah Pukšiča "končno le ureja in določa pristojnosti določenih državnih organov", prinaša pa tudi pravno podlago za financiranje delovanja Slovencev v svetu in zamejstvu. Pukšič je povedal, da je sam predlagal nekatere vsebine v zakonski predlog, med njimi tudi, da bi nekatere stalne ustanove Slovencev v svetu in zamejstvu dobivale stalna finančne podpore. Zakon pa bi moral po njegovem mnenju tudi določiti način in pravno podlago za repatriacijo Slovencev v RS.

Pukšič je še dejal, da so bili pripravljavci zakonskega osnutka nejevoljni, ko so videli, da so v vladnih službah črtali 15. člen zakonskega osnutka. Ta je določal, da bi moral urad za Slovence po svetu in v zamejstvu voditi minister brez listnice. Javno so izrazili tudi nejevoljo nad črtanjem davčnih olajšav za vsa tista slovenska podjetja, ki bi pomagala slovenskim podjetjem v zamejstvu in po svetu pri gospodarski rasti.

Pukšič je ponovno izrazil prepričanje, da "imajo Slovenci, ki živijo zunaj slovenskih meja pravico imeti zastopnika v izvršni veji oblasti," česar pa sedanji osnutek omenjenega zakona ne predvideva. To je po mnenju Pukšiča slabo. Ob tem je še izrazil upanje, da bi spomladi prihodnje leto, ko bo po njegovem mnenju predlog zakona prišel v DZ, le dosegli neke boljše rezultate in bi se besedilo zakona izboljšalo.

Pavšič: Bilo bi bolje, če tega zakona sploh ne bi imeli

Predsednik SLOMAK Rudi Pavšič je zanikal, da bi kdajkoli izjavil, da bi bilo bolje, če tega zakona sploh ne bi imeli. Ob tem pa je odločno zatrdil, da je zakonski osnutek izjemno pomanjkljiv in bi ga zato morali nujno izboljšati. Pavšič je navedel tri pomanjkljivosti; po njegovem mnenju bi bilo pomembno v zakonu določiti, kdo bo skrbel za manjšine in Slovence po svetu, kdo bo sogovornik manjšin in kje se bodo manjšine in slovenski sogovornik sestajali.

Pavšič je dodal, da je že dejstvo, da je Pukšič že 13. državni sekretar in vodja urada za Slovence po svetu in v zamejstvu po vrsti v dvanajstih letih, samo po sebi dovolj zgovorno. To po mnenju Pavišča kaže, da v RS ni prave politične volje, da bi se zadeve uredile. Po njegovem mnenju bi morale biti v manjšini krovne organizacije sogovornice ministra brez listnice. Ob tem se je zavzel, da bi imela vlada poseben svet za Slovence zunaj meja. Temu naj bi predsedoval sam predsednik vlade, v njem pa naj bi bili tudi predstavniki manjšin in Slovencev v svetu. "To bi moral biti politični svet, ki bi moral delovati, svet s težo torej," je dejal Pavšič.

Terpin: Idealno, če bi imeli svojega predstavnika v DZ

Deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Terpin je povedal, da so tudi sami s Koroško Enotno listo sodelovali pri pripravi osnutka zakona, a bi bilo po njegovem mnenju "idealno, če bi imeli Slovenci, ki živimo izven meja RS, svojega predstavnika v DZ". "To je seveda stvar politične volje, saj je po zakonodaji v RS potrebna dvotretjinska večina, da se volilno zakonodajo spremeni," je dejal Terpin, ki se tudi ni strinjal s predsednikom SLOMAK Pavšičem, da morajo biti samo krovne organizacije sogovornik urada in vlade RS.

"Zakonski osnutek je treba čimbolj izboljšati, mi bomo posegli pri poslanskih skupinah slovenskih strank, ki so v DZ in tudi pri predsedniku vlade, saj moramo doseči, da bi bil urad za Slovence po svetu in v zamejstvu operativen, da bo lahko odločal," je še povedal Terpin. Pri tem je omenil nedavno srečanje stranke s poslansko skupino Nove Slovenije in napovedal podobna srečanja z ostalimi slovenskimi koalicijskimi in opozicijskimi strankami.

Pipp: Dobro, da je zakon v obravnavi

Tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Marjan Pipp, ki je tudi sam aktivno sodeloval pri pripravi predloga zakona, pa je dejal, da je dobro, da je zakon v obravnavi, pa čeprav, tako Pipp, "smo kritični do sedanjega, okleščenega predloga, ki je preveč ohlapen in bi ga lahko brali samo kot dobro namero RS do Slovencev zunaj njenih meja, skorajda nič več." Poudaril je tudi, da "slovenska politika ne gre v smeri partnerskega odnosa s sogovorniki, ki živijo zunaj njenih meja."