Odobrili zakon za Slovence

Trst - Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine (FJK) je na petkovi seji odobrila zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine na njenem ozemlju. Zakonski osnutek je predlagal deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Antonaz, ki skrbi tudi za jezikovne in narodne skupnosti in za katerega je ta zakon politična in tudi moralna obveza do slovenskega prebivalstva v FJK. O zakonskem predlogu se bo moral zdaj izreči še deželni parlament, ki naj bi o njem utegnil razpravljati že to jesen.

Kot poroča Primorski dnevnik, zakonski osnutek sloni na ugotovitvi, da je priznanje slovenske narodne skupnosti temeljno bogastvo zgodovinske in kulturne dediščine FJK, pri čemer jemlje v poštev tako italijansko državno zakonodajo o zaščiti manjšin kot mednarodna oz. evropska določila na tem področju, začenši z Evropsko listino za zaščito regionalnih in manjšinskih jezikov. Zakon bo veljal na celotnem ozemlju FJK, nekatera specifična, zlasti pravna določila pa bodo veljala za območje, na katerem je tradicionalno prisotna slovenska manjšina (tu se bo deželni zakonodajalec oprl na območje, ki ga določata državni zaščitni zakon za slovensko manjšino - zakon št. 38 iz leta 2001 - in okvirni zakon o zaščiti jezikovnih manjšin na italijanskem polotoku - zakon št. 482 iz leta 1999). Zakon omenja tudi italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem ter aktivno vlogo dežele FJK pri spodbujanju sodelovanja med manjšinami.

Oblikovali bodo uradni seznam manjšinskih organizacij

Deželni upravi bo pri izvajanju zakona pomagala posvetovalna komisija za slovensko jezikovno skupnost, pri čemer bo tudi oblikovan uradni seznam manjšinskih organizacij, izvajanje zakona pa bo vsakih pet let preverjala posebna konferenca, ki jo bo skliceval predsednik deželnega parlamenta FJK. Med določili zakona so pravica do pisnega in ustnega komuniciranja v slovenskem jeziku z deželno upravo, odprtje posebnih uradov za stike s pripadniki manjšine v Trstu, Gorici in Čedadu, pravilno pisanje in navajanje imen in priimkov ter slovenskih krajev, javni napisi in tudi dvojezične nalepke na deželnih proizvodih. Zakon določa tudi ukrepe v sklopu deželne volilne zakonodaje, ki bi olajšali izvolitev slovenskih predstavnikov v deželni parlament ter v pokrajinske in občinske svete. Na področju financiranja dejavnosti manjšine se v zakonskem osnutku potrjuje obstoječi deželni sklad za Slovence (letos znaša 300.000 evrov), pri čemer se določajo tudi proračunske dotacije za obnovitev in vzdrževanje stavb, kjer ima manjšina svojo dejavnost in kjer se izvaja dopolnilni pouk slovenskega jezika v javnih šolah.

Antonaza: To je politična in tudi moralna obveza

Za odbornika Roberta Antonaza, ki je zakon predlagal, je to politična in tudi moralna obveza do slovenskega prebivalstva v FJK. Pri oblikovanju zakona so upoštevali državna in evropska določila o zaščiti manjšin, poleg tega je potekalo tudi posvetovanje z deželnimi poslanci slovenske narodnosti in z glavnimi organizacijami slovenske manjšine. Po Antonazevih besedah so bili ustvarjeni pogoji, da bo zakon kar se da odgovarjal potrebam slovenske manjšine in obenem deželne skupnosti. O zakonskem osnutku bi lahko deželni parlament FJK razpravljal že jeseni, je stališče predsednika deželnega parlamenta Alessandra Tesinija.