Tiskane izdaje
Zasavski regijski center za ravnanje z odpadki (Ceroz) na Uničnem je eden od šestih v državi, ki bodo zgrajeni do konca leta in se jim v 2016. ni bati prepovedi obratovanja; osem jih nima te sreče. Ceroz bo v manj kot mesecu končal drugo fazo 12,8-milijonske investicije, Zasavci pa še naprej pogrešajo enotno državno strategijo ravnanja z odpadki.
Kljub zamujanju države pri iskanju celovite rešitve na področju odpadkov v zasavskem primeru ni strahu, da bi se prebivalci v okolici deponije, v hrastniški krajevni skupnosti Marno, uprli morebitnim smetem od drugod. Hrastniškemu županu Miranu Jeriču, ki koordinira projekt petih občin, je od ljudi uspelo pridobiti soglasje za morebitno odlaganje letnih količin do polne zmogljivosti deponije, to je do 20.000 ton. Litijani, Zagorjani, Trboveljčani, Hrastničani in Radečani sicer odložijo dobrih 11.200 ton odpadkov na leto. Kljub zmanjšanju deponijskega prostora z 240.000 na 200.000 kubikov je na Uničnem ob sedanji dinamiki odlaganja prostora še za 30 let.
Z 52,37 evra za tono odloženih odpadkov so zasavske smeti med najcenejšimi v državi; cena drugod se giblje tudi do 130 evrov za tono. A že v nekaj mesecih bodo tudi Zasavci prejeli višje zneske na položnicah. Kolikšni bodo, bo odvisno od elaborata cen, o katerem bo pet občinskih svetov odločalo skupaj s spremembo družbene pogodbe. S to bodo občine ustanoviteljice Ceroza dopustile možnost vstopa med družbenice tudi drugim občinam. Prva v igri za vstop je občina Šmartno pri Litiji.
Z novo finančno strukturo, ki je posledica novih tehnoloških zahtev iz okoljskega dovoljenja in večjih upravičenih skupnih stroškov, se je investicija za Zasavce pocenila za 2,1 milijona. Evropski delež je po novem 9-, državni pa 1,6-milijonski.
