Odpoklic županov: kaj o tem pravijo predstavniki občin

Predstavniki občin pravijo, da nekatere rešitve v zakonodaji že obstajajo in tudi zaostritvam vnaprej ne nasprotujejo.

Objavljeno
07. december 2013 10.26
lvi*SLS
Ti. Kr., Delo.si, STA
Ti. Kr., Delo.si, STA
Ljubljana - Protikorupcijska komisija je med spremembami, s katerimi bi omejili korupcijo, predlagala tudi zakonodajo, ki bi omogočila odpoklic župana. Vprašanje ni novo, predstavniki občin pravijo, da nekatere rešitve v zakonodaji že obstajajo in tudi zaostritvam vnaprej ne nasprotujejo. Opozarjajo pa, da gre za širše vprašanje vrednot, ki veljajo v družbi.

Komisija za preprečevanje korupcije se zavzema za sprejem zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje - ob zagotovljenem sodnem varstvu - predvidevala sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar je za STA spomnil, da je že sedaj v zakonodaji predvideno, da županu preneha mandat, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Morebitne dodatne zaostritve težko komentira, saj bi moral videti konkreten predlog.

Prepričan je, da je sicer stvari treba regulirati z zakonodajo, a samo z zakonodajo ne bomo v Sloveniji ničesar rešili, ampak bo potreben dvig etičnih, moralnih norm. Marsikaterega ekscesa po njegovih besedah tudi ne bi bilo, če bi pravna država bolj učinkovito delovala.

Po besedah predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja so razprave o tem potekale že ob zakonodajnih predlogih, ki so bili podani v letošnjem letu, državni zbor pa jih nazadnje ni potrdil. Že takrat so, tako Smrdelj, soglašali, da bi zadeve prevetrili in tudi, da bi sedanjo rešitev zaostrili.

Po njihovem prepričanju mora biti podlaga pravnomočna sodba sodišča, bi pa lahko pogoje zaostrili tako, da bi mandat županu prenehal tudi v primeru zaporne kazni, ki je daljša od treh mesecev, oziroma ne glede na dolžino zaporne kazni v primeru kršenja javnih pooblastil.

Smrdelj pri tem poudarja, da je v Sloveniji težava tudi to, da preteče kar nekaj časa do pravnomočne sodbe. Zato je njihov predlog, da bi imeli postopki proti funkcionarjem prednost, da bi se lahko zaključili čim prej. Sicer pa je tudi Smrdelj mnenja, da gre za širše vprašanje vrednot v družbi, kar zadeva delo in spoštovanje predpisov.

Tako Smrdelj kot Žagar pojasnjujeta, da pa gre pri odpoklicu župana z možnostjo referenduma, kot so ga predlagali v DL, za drugo vprašanje.

Smrdelj pravi, da bi tu šlo v vsakem primeru pravzaprav za političen akt, saj ne bi bilo nujno, da je nekdo odpoklican, ker je nekaj naredil narobe. To pa bi v bistvu pomenilo, da županski mandat ne bi bil več štirileten; v tem obdobju bi se lahko zgodilo več referendumov in bi prišlo do novih volitev.

Žagar pa dodaja, da bi morala biti razrešitev na podlagi referenduma vezana na kvorum, ki bi bil primerljiv s tistim, po katerem je bil župan izvoljen.