Tiskane izdaje
Radovljica - Družba za avtoceste v RS (Dars) je danes prometu predala skoraj 10 kilometrov dolg odsek avtoceste med Vrbo in Peračico. Vendar s tem celotna gorenjska avtocesta še ni dokončana in ob prometnih konicah bo še vedno prihajalo do zastojev, saj bo na 70-kilometrskem kraku 2,5 kilometra dolgo zoženje med Peračico in Podtaborom vse do leta 2010.
"Vesel sem, da počasi sestavljamo slovenski avtocestni križ, in ta skoraj desetkilometrski odsek od Peračice do Vrbe je gotovo eden pomembnejših," je danes ob odprtju poudaril minister za promet Radovan Žerjav. Ob tem je dodal, da bi se gradnja avtocestnega križa lahko izvedla bistveno bolj optimalno, kot se je. Žerjav zato upa, da bo v prihodnje bolje, ne glede na to, kdo bo na mestu prometnega ministra. Medtem ko sam na novinarsko vprašanje, ali bi ga zanimalo ponovno ministrovanje, še ni želel odgovoriti.
Čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo promet po gorenjski avtocesti nemoteno stekel spomladi prihodnje leto, ko naj bi bila končana rekonstrukcija viadukta Peračica in predora Ljubno, pa se je načrt za dokončno odprtje avtoceste časovno zamaknil. Na vprašanje, zakaj se ni rekonstrukcija začela že pred letom dni, ko sta bila omenjena objekta razbremenjena prometa, danes nista znala odgovoriti niti minister Žerjav niti predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec.
Kot je pojasnil Nemec so te dni končali s pripravo projektne dokumentacije in razpis za izvajalca del na 2,4 kilometra dolgem odseku Peračica - Podtabor naj bi bil objavljen v prihodnjih dneh. Približno 25 milijonov evrov vredna investicija, ki zajema rekonstrukcijo treh viaduktov in predora, naj bi bila kot zadnji delček avtocestnega križa končana pred poletno turistično sezono leta 2010, čeprav bi morala biti prvotno končana pred poletjem 2009.
"Odkar deluje ta uprava, smo delali na tem razpisu in sedaj smo ga končali, kako je bilo v preteklosti, pa ne vem oz. ne bom komentiral," je dejal Nemec. Dodal je, da je takšno stanje našel, ko je prevzel vodenje Darsa. Po njegovem mnenju bi že v prejšnjih letih morali opraviti priprave na ureditev tega odseka, samega tempa gradnje pa sedaj ni mogoče pospešiti. Poudaril je, da so bili omenjeni premostitveni objekti zgrajeni leta 1965 in so nujno potrebni obnove. Predor bodo zato razširili, medtem ko bodo osrednji viadukt Peračica deloma obnovili, deloma pa na novo zgradili.
Današnja preusmeritev prometa na 114,3 milijona evrov vreden novozgrajeni odsek Vrba - Peračica, katerega ureditev bo dokončno zaključena do aprila prihodnje leto, naj bi izvajalcu omogočila dokončanje del pri Peračici in na deviaciji regionalne ceste Črnivec - Posavec na Brezjah. Kot pojasnjujejo na Darsu, je investitor po lanski izgradnji novega levega smernega pasu med Podtaborom in Peračico ocenil, da stanje objektov na nekdanji hitri ceste, iz katere naj bi nastal desni smerni pas, ne ustreza prometni varnosti.
Zato so se na Darsu odločili za rekonstrukcijo. Pogodba za projektiranje rekonstrukcije viaduktov Peračica, Ljubno in Lešnica ter predora Ljubno je bila podpisana konec spomladi letos. Kot enega izmed pojasnil, zakaj se urejanje odseka ni začelo že prej, pa so v Darsu navedli, da je med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji omenjena cesta služila kot nadomestna povezava, če bi slučajno morali za promet zapreti novozgrajeno polovico avtoceste.
Poleg 2,4-kilometra dolgega zoženja med Peračico in Podtaborom ter nekaterih še nedokončanih del na območju danes odprtega odseka med Vrbo in Peračico promet na gorenjski avtocesti še vedno ovira tudi zoženje na viaduktu Tržiška Bistrica. Kot je pojasnil minister Žerjav, je bila sanacija diletacij na viaduktu začasno narejena, zdaj pa se čaka na dobavo novih diletacij, vendar podatka o tem, kdaj naj bi prispele, nima. Prepričan pa je, da bo moral stroške za sanacijo poškodb manj kot pet let starega vozišča nositi izvajalec.
Današnja otvoritev, ki bi bila lahko opravljena že takoj po četrtkovi pridobitvi uporabnega dovoljenja, a je Žerjav ocenil, da bi bilo pošteno in korektno, da se to naredi po volitvah, je sicer služila za napovedi o skorajšnjem zaključku gradnje avtocestnega omrežja. Žerjav in Nemec sta poudarila, da se avtocestni križ v Sloveniji sestavlja in da se, kot trdi prvi mož Darsa, avtocestni program v Sloveniji izvaja hitreje kot marsikje drugod. Po izgradnji avtocest, pa bo po Žerjavovem mnenju v novem mandatu ena ključnih nalog posodobitev železniškega omrežja.
