Odrejena parlamentarna preiskava o nakupu oklepnikov

Ljubljana - Državni zbor je danes na zahtevo 32 opozicijskih poslancev iz vrst SD, LDS in poslanske skupine nepovezanih odredil parlamentarno preiskavo o vladnem nakupu finskih oklepnikov Patria. DZ naj bi parlamentarno komisijo ustanovil predvidoma na naslednji seji. Komisija ima sicer v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

Pred odreditvijo parlamentarne preiskave vladnega nakupa finskih oklepnikov Patria je v državnem zboru tekla razprava o upravičenosti in zakonitosti postopka nabave. Opozicijski poslanci v postopku preiskave pričakujejo predvsem odgovor na vprašanje, koliko bo posel z oklepniki dejansko stal ter ali je bil nakup pravno utemeljen. V koaliciji pa si obetajo, da bo preiskovalna komisija ovrgla vse dvome v upravičenost nakupa.

V LDS so se za ustanovitev parlamentarne preiskave odločili, ker kljub izredni seji ter mesecih sej odbora za obrambo niso dobili odgovorov na nekaj povsem preprostih vprašanj, denimo koliko bo posel v resnici stal, pravi Rudolf Moge. V zvezi z nakupom je treba ugotoviti povezave med nosilci javnih funkcij, ki so vpleteni tako v prodajo kot v proizvodnjo oklepnikov. Moge sluti, da obstaja povezava med predajo tega posla "ravno temu ponudniku in ne komu drugemu".

Ali je bil razpis skladen z zakonodajo?

Anton Anderlič (LDS) je poudaril, da ne gre za to, da bi se DZ ukvarjal s tem, katera izbira je boljša. Gre za to ali je bil razpis skladen z zakonodajo in ali je bilo naročilo oddano skladno z razpisno dokumentacijo in zahtevami, ki veljajo po zakonu o javnih naročilih, je pojasnil poslanec LDS.

Po mnenju predlagateljev je treba preveriti tudi, ali je bil za izvedbo tega posla res nujen posrednik med ministrstvom in finskim podjetjem Patria. Po Anderličevih besedah je celo predstavnik posrednika, to je podjetja Rotis, izjavil, da nismo dobili najboljše opreme - kolikor denarja, toliko muzike. Ne bi bilo bolje, da bi se v ministrstvu za obrambo neposredno dogovarjali in pogajali s proizvajalcem opreme, se je vprašal Anderlič.

Dotaknil se je tudi predloga koalicije po razširitvi parlamentarne preiskave na nakupe opreme Slovenske vojske ter vladnega letala v obdobju od leta 1994 do leta 2007. "Mislim, da so vse možnosti, da se postavi sum, da se postavi dvom v nekatere pretekle nakupe, naj se tudi vsi obravnavajo in razčistijo," je dejal Anderlič. Treba je najprej opraviti preiskavo o Patrii, potem pa "lahko tudi še o vseh drugih zadevah razpravljamo," dodaja Anderlič.

Aureli Jurij: Poslancem se odpirajo vedno nova vprašanja glede samega posla

Po mnenju Aurelia Jurija (SD) je koalicija razširitev predlagala zaradi tega, da se "otežuje, če že celo onemogoči posel preiskovalne komisije, ki jo predlagamo".

Predlagatelji so se za vložitev odločili, ker so se kljub izredni seji, sejam matičnega odbora in obiskom na obrambnem ministrstvu poslancem odpirala vedno nova vprašanja glede samega posla. "S strani vlade smo prejemali, več ali manj prepričljive odgovore, ampak vsi odgovori so odpirali novo fronto vprašanj, novo fronto ugibanj in dilem," je pojasnil Juri.

Predlagatelji smo zato sklenili, da je to čas za to, da pridemo v letu in pol do konca mandata "do resnic ali do več informacij, kolikor smo jih doslej prejeli. Zato seveda preiskovalna komisija", je še dejal Juri.

Kot je znano, je skupina 38 opozicijskih poslancev iz vrst LDS, SD, SNS in poslanske skupine nepovezanih poslancev 9. marca vložila zahtevo za parlamentarno preiskavo vladnega nakupa finskih oklepnikov Patria. Državni zbor je sicer na zahtevo najmanj 30 poslancev dolžan razpisati parlamentarno preiskavo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. Šest poslancev SNS je sicer kasneje svoje podpise umaknilo.

V skladu z zahtevo 32 opozicijskih poslancev iz vrst LDS, SD, in nepovezanih poslancev naj bi parlamentarna komisija med drugim ugotovila morebitno vpletenost in politično odgovornost nosilcev javnih funkcij v onemogočanju parlamentarnega nadzora nad obrambnim ministrstvom in Slovensko vojsko. Pri poslu namreč obstaja sum klientelizma in korupcije, menijo vlagatelji zahteve.

Pri velikih vojaških naročilih naj ne bi bilo dvomov

Pri vojaškem naročilu tako velikega obsega ne sme biti nikakršnih dvomov, je podporo odreditvi preiskave argumentiral Pavel Gantar (NP). Ker poslanci niti na izredni seji o nakupu oklepnikov niso dobili odgovorov na vprašanja, "koliko nas bo ta posel stal in kaj vse bomo za ta denar dobili", je ustanovitev preiskovalne komisije logična poteza. Gantar še poudarja, da lahko že sama ustanovitev takšne komisije pripomore k transparentnosti posla.

"Največja potratna investicija v zgodovini slovenske obrambe"

Sašo Peče (SNS) je nakup oklepnikov označil za "največjo potratno investicijo v zgodovini slovenske obrambe". Ker so poslanci SNS umaknili podpise za zahtevo - ostali opozicijski poslanci namreč niso želeli sodelovati pri ustavni presoji verskega zakona -, se bodo o sodelovanju v komisiji "odločali v okviru glasovanj in če jih boste za omenjeno vsebino prepričali tekom razprave".

Hrovat: Odločitev je bila pravilna

Odločitev o nakupu 135 oklepnikov je bila po besedah Roberta Hrovata (SDS) povsem pravilna, tehtna in v celoti argumentirana, poleg tega pa prinaša velike koristi za slovensko gospodarstvo. Hrovat sicer meni, da glede na politične pritiske opozicije vse te problematike ne bi bilo, če bi bilo na razpisu izbrano podjetje, ki ni bilo izbrano. V poslanski skupini SDS so zato zadovoljni, da bodo z ustanovitvijo preiskovalne komisije enkrat za vselej ovrgli dvome, hkrati pa so razočarani nad odločitvijo opozicije, ker preiskave ni želela razširiti.

V poslanski skupini NSi se zavzemajo, da so "stvari jasne in čiste", da je poraba proračunskih sredstev racionalna in zato nimajo pomislekov, da v preiskovalni komisiji ne bi sodelovali, je dejal Drago Koren. Poslanci NSi sicer ne dvomijo, da je bil nakup oklepnikov izveden zakonito in da je bila poraba racionalna. Očitke opozicije, da ni jasno, kaj se je s pogodbo kupilo, pa je Koren označil kot neresne.

Jakob Presečnik je v imenu SLS le napovedal, da bo poslanska skupina v preiskovalni komisiji sodelovala, saj je parlamentarna preiskava poslovniško določilo v vseh parlamentarnih demokracijah
.
Poslanska skupina DeSUS ustanovitev komisije podpira, pravi Vili Rezman, ki pa meni, da bi bilo treba pregledati tudi preteklo trgovanje z orožjem. Poslanec DeSUS je hkrati spomnil, da v vseh dosedanjih postopkih niso bile ugotovljene nikakršne nepravilnosti in nezakonitosti, dopušča pa teoretično možnost, da "se lahko ugotovi tudi kaj drugega". Rezman upa, da bo komisija tudi v resnici preiskovala in ne bo zgolj "prevzemala funkcije tega, da se koga postavi v slabo luč".