Odškodnina, kazen za uporabnike zdravstva

Ljubljana – Če obvelja izraelska sodba, po kateri mora zdravnik plačati odškodnino, zaradi katere je ob celotno svoje premoženje, za storitev, ki je bila narejena v UKC in temu tudi plačana, mar lahko kdor koli toži in odškodninsko obremeni katerega koli zdravnika? Kdo bo potem sploh še opravljal zdravniški poklic?

Potem ko je izraelsko sodišče leta 2006 slovenskega nevrokirurga Vinka V. Dolenca spoznalo za odgovornega za zaplete po operaciji izraelskega državljana v UKC Ljubljana leta 1992, zaradi katerih je ta ostal invaliden, in mu naložilo plačilo odškodnine v višini 2,3 milijona evrov, kar znaša danes z obrestmi več kot šest milijonov evrov, je izraelsko sodbo leta 2013 potrdilo slovensko vrhovno sodišče. Pritožba je zdaj na ustavnem sodišču, priznanje sodbe pa je po mnenju slovenskih pravnih strokovnjakov v nasprotju s slovenskim pravnim redom. Poleg tega ima lahko tudi usodne posledice za zdravstvo.

Če lahko izraelski državljan od slovenskega zdravnika za storitev v slovenski bolnici prejme vrtoglavo odškodnino, vredno več kot šest milijonov evrov, zakaj je ne bi mogel tudi slovenski državljan? Kaj lahko tako visoka odškodninska kazen povzroči v slovenskem zdravstvenem sistemu, saj lahko doleti katerega koli zdravnika, ki deluje mednarodno, ki je vrhunski strokovnjak, sposoben najzahtevnejših posegov, ti pa so vedno povezani z visokimi tveganji? Bo to odprlo vrata za tožbe zdravnikov z odškodninami v višinah, zaradi katerih bodo ob vse svoje premoženje? Kdo bo sploh hotel operirati tujega državljana? Kako naprej?

Precedenčna sodba

»Gre za priznanje sodbe, ki je bila dosojena po tujem pravnem redu, kar je neke vrste precedens, glede na to, da je bila operacija opravljena v UKC Ljubljana,« je pojasnil dr. Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice. »Sodba z astronomsko odškodnino je nepravična do izjemnega zdravnika na najbolj tveganem in najtežjem področju medicine. Dvajset let po dogodku spravlja na beraško palico ambasadorja slovenske medicine in svetovno priznanega kirurga.« V prihodnje bodo zato morali zdravstveni zavodi več pozornosti nameniti pogodbenim zavarovanjem, definiranju škodne odgovornosti in pristojnosti naših sodišč. »Zdravniki bodo bolj zadržani pri operiranju pacientov iz tujine,« pravi Možina, »namesto da bi slovenska medicina storila vse za promocijo konkurenčnosti v odprtem evropskem prostoru glede znanja in cen storitev pri izvajanju najtežjih posegov, kjer smo zanesljivo konkurenčni.«

Vse več odškodninskih zahtevkov

V Zdravniški zbornici že zdaj opažajo, da naraščata število in višina odškodninskih zahtevkov. »Posledice bodo večja administracija, slovenski zdravniki pa utegnejo biti zadržani pri izvajanju najbolj tveganih posegov pri najbolj bolnih pacientih,« opozarja Možina. »Dobili bomo epidemijo tako imenovane defenzivne medicine, ko zdravniki stopijo korak nazaj in najprej zavarujejo sebe, kar se zdi povsem razumljivo. V državah, kjer je razvita visoka odškodninska praksa, se zdravniki zapeljejo mimo kraja nesreče in ne pomagajo pacientu, ker bi bili lahko obtoženi zaradi nepravilne pomoči. Pri nas pomagamo vsi. Če bo ta primer ostal osamljen, bo ostal le kot opozorilo za bolj definirano predoperativno pogodbeno razmerje med bolnišnico in pacientom, še posebno iz tujine. Če pa se bodo take odškodnine ponavljale, bodo znatno povečale stroške slovenskega zdravstva.«

Odškodnine in stroški

Doslej najvišja izplačana odškodnina pri nas je po podatkih vrhovnega sodišča znašala 454 povprečnih mesečnih plač (450.894,64 evra). Višina odškodnine v primeru dr. Dolenca je šest milijonov evrov. »Če bo sodna praksa šla v smer visokih odškodnin, bomo iz zdravstvenega sistema trgali denar, ki je namenjen za zdravljenje, kajti ta bo šel za zavarovalne premije,« opozarja dr. Možina. »Zavarovalne premije utegnejo biti veliko višje kot doslej, kar je za javno zdravstvo lahko usodno. Zdravnik bo pred operacijo moral pregledati tudi goro pravnih dokumentov, s katerimi se bo zaščitil pred nevarnostjo plačila visokih odškodnin.«

Kaj to pomeni? Slovenija porabi za zdravstvo 1800 evrov na leto na državljana. Evropsko povprečje 27 držav je 2500 evrov, mednje pa so vštete tudi Bolgarija, Poljska, Madžarska, Romunija. V Avstriji je povprečje 4000 evrov. »Vse te države dajejo v zdravstvo veliko več denarja. Če bomo ta denar dajali za zavarovalnine, se bodo zdravstvene storitve podražile. V Ameriki, kjer so odškodnine visoke, namenijo kirurgi tudi od 100.000 do 200.000 dolarjev na leto za zavarovalno premijo.«

Po mnenju zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) se priznavanje odškodnin ne sme razviti v odškodnine kaznovalne narave, kar je kot stališče sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS iz sodbe leto prej, v kateri je zapisano, da bi »kaznovalna odškodnina posredno kaznovala vse potencialne uporabnike zdravstvenih storitev. Opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki se zagotavlja v javnem interesu in katerega cilj ni pridobivanje dobička, bi bilo moteno, predvideni posegi, storitve ne bi mogli biti izvedeni zaradi pomanjkanja sredstev.«

Zdravnik ali ustanova

V Zdravniški zbornici tudi menijo, da plačila odškodnine ne morejo nase prevzeti zdravniki, ki so na podlagi zaposlitve odgovorni za izvedbo določene storitve. Skladno z zakonom o zdravniški službi je delodajalec dolžan zavarovati vsakega zdravnika, ki dela neposredno s pacienti, zasebni zdravniki pa morajo za zavarovanje poskrbeti sami. Doslej zaposleni zdravnik, kot je bil dr. Dolenc v UKC, sam še nikdar ni odškodninsko odgovarjal za nastalo škodo.

»Dr. Dolenc je opravljal storitev v javnem zavodu, za javna sredstva in ob plačilu storitve instituciji. Že na začetku bi moral UKC prevzeti vlogo zavezanca tudi z vidika odškodninskega zahtevka. Klinični center bi po tedanji zakonodaji to moral storiti. Zakaj ni, mi je nedojemljivo,« dodaja dr. Možina.

Podpora zbornice

Zdravniška zbornica podpira lik dr. Dolenca kot izjemnega zdravnika, ki se je v življenju ukvarjal z najtežjo vejo medicine in bil nosilec razvoja kirurških rešitev na najbolj izpostavljenih delih možganske lobanje. »Bil je vizionar v svetovnem merilu, a ko se vzpenjaš po tej poti, si pridobiš veliko zavistnežev. Odvzemati ta lik na račun nekih dogodkov v njegovem življenju, pa je nedopustno in neprimerno.«