Odslej le eno elektrodistribucijsko podjetje

Ljubljana – Vlada je na današnji seji sprejela akt o ustanovitvi nacionalnega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Sodo), ki bo na podlagi koncesije upravljal omrežje električne energije sedanjih petih elektrodistribucijskih podjetij. Družba, katere 100-odstotna lastnica bo država, bo imela sedež v Mariboru.

Ustanovitev nacionalnega sistemskega operaterja je posledica evropskih pravil za urejanje notranjih trgov z električno energijo, katerih cilj je popolno odprtje trga z letošnjim 1. julijem. Pri tem je bistvena zahteva po funkcionalni in pravni ločitvi dejavnosti upravljanja distribucijskega omrežja od ostalih tržnih aktivnosti, kar pomeni, da mora z distribucijskim omrežjem upravljati pravni subjekt, ki se ne ukvarja z drugimi dejavnostmi, npr. dobavo električne energije.

V Sloveniji je pet javnih distribucijskih podjetij, in sicer Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska. Ta podjetja poleg distribucije opravljajo še tržne aktivnosti, kot so dobava električne energije upravičenim odjemalcem, proizvodnja električne energije in različne storitvene dejavnosti. Ravno te dodatne tržne dejavnosti znotraj ene družbe pa smernice EU prepovedujejo. Distribucijska podjetja bodo omrežnino, ki jo plačujejo končni uporabniki, po novem nakazovala Sodu.

Energetski zakon sicer določa, da lahko dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne službe, bodisi pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki na določenem območju pridobi koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe. Izvajalca določi vlada za obdobje največ 50 let, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo.

Danes sprejeti akt določa, da je družbo ustanovila država kot edini družbenik. Zaradi cenejšega poslovanja in preprostejšega upravljanja je izbrana organizacijska oblika družbe z omejeno odgovornostjo. Osnovni kapital družbe, ki ima enotirni sistem upravljanja, znaša 7500 evrov. Pri samostojnem sklepanju poslov je direktor omejen z višino štirih milijonov evrov; pri sklepanju poslov nad tem zneskom potrebuje soglasje vlade.

Za avtoceste več kot 700 milijonov evrov

Vlada je sprejela letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2007, v katerem načrtuje predajo prometu 17,7 kilometra štiripasovnih avtocest ter začetek gradnje na dveh avtocestnih odsekih v skupni dolžini 14,8 kilometra. Gradnja se bo letos nadaljevala na več kot 100 kilometrih avtocest, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za promet Janez Božič. Skupna vrednost letnega plana je 734,5 milijona evrov, največ doslej.

Letos odprtje petih avtocestnih odsekov in dveh odsekov hitrih cest

Božič je napovedal, da bodo letos prometu predali naslednje odseke avtocest: na pomurskem kraku avtocestni odsek Maribor-Lenart ter drugo etapo odseka Lenart-Spodnja Senarska, na štajerskem kraku del pododseka Pesnica-Zrkovska cesta, na gorenjskem kraku pa avtocestni odsek Peračica-Podtabor ter prvo fazo odseka Šentvid-Koseze. Poleg tega bodo na podravskem kraku odprli pododsek hitre ceste Hajdina-Ptuj ter na odseku Draženci-Gruškovje pododsek od mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje do državne meje.

V letošnjem letu bo tako prometu predanih 17,7 kilometra štiripasovnih avtocest in 2,3 kilometra hitre ceste Hajdina-Ptuj, je strnil Božič. Če bo gradbena sezona to omogočala, pa bodo letos prometu predali tudi polovico hitre ceste Vipava-Razdrto, je napovedal.

Začetek gradnje dveh odsekov

Še letos se bo začela gradnja dveh avtocestnih odsekov, in sicer Pluska-Ponikve ter Ponikve-Hrastje na dolenjskem kraku v skupni dolžini 14,8 kilometra. Začela in tudi končala se bodo dela na 600 metrih avtoceste med mejnim prehodom Gruškovje in državno mejo s Hrvaško. Poleg tega se bodo še iz prejšnjih let nadaljevala dela na 101,9 kilometra štiripasovnih avtocest, 18,7 kilometra hitrih cest in pet kilometrih navezovalnih cest.

Skupna vrednost letnega programa razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2007 znaša 734,5 milijona evrov. To je v primerjavi z lanskim planom 3,4 odstotka več, v primerjavi z resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest pa kar 26,5 odstotka več. Gre torej za največji obseg gradnje v zgodovini izvajanja avtocestnega programa, je komentiral Božič.

Finančni viri za izvajanje letnega plana bodo investicijski transferji, to so proračunska sredstva za izgradnjo avtocest in evropska sredstva, poleg tega pa še sredstva koncesijske dajatve, krediti mednarodnih finančnih institucij in tuji krediti, obveznice, povračilo davka na dodano vrednost in drugi.