Odstop direktorja Kobilarne Lipica

Lipica – Napoved, da Rajko Vojtkovskzy ne bo več direktor Kobilarne Lipica, se je uresničila. Kot je sporočil predsednik sveta zavoda dr. Miha Brejc, so na korespondenčni seji člani sveta soglasno sprejeli sklep, da se dosedanjega direktorja Rajka Vojtkovszkega, na lastno željo zaradi zdravstvenih razlogov s 1. majem 2006 razreši z mesta direktorja Kobilarne Lipica.

Svet Javnega zavoda Kobilarne Lipica je vladi RS predlagal še, da Matjaža Pusta, do nedavnega direktorja Rašice, imenuje za vršilca dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica (KL) za dobo šestih mesecev od nastopa funkcije. Člani sveta so sicer z večino potrdili tudi ostala dva sklepa, ki se nanašata na spremembo statuta javnega zavoda Kobilarne Lipica (ukinitev delovnega mesta pomočnika strokovnega vodje za kulturno dediščino) in spremembo sklepa o organizaciji in delu Javnega zavoda Kobilarna Lipica.

Tako po desetih letih, odkar je bil sprejet zakon o kobilarni Lipica, tja prihaja že sedmi direktor, kar pomeni, da direktor v Lipici v povprečju zdrži približno poldrugo leto. Zadnji, Rajko Vojtkovzky, je bil za v. d. direktorja imenovan 1. junija 2004, potem pa je bil 1. septembra istega leta imenovan za rednega direktorja.

Za komentar pogostih kadrovskih menjav smo povprašali sežanskega župana Miroslava Kluna, ki kot po dolžnosti že vrsto let natančno spremlja dogajanja v Lipici, saj je občina še kako zainteresirana, da bi njihov paradni konj v občinski in sploh kraški turistični ponudbi deloval, kot se spodobi. Klun, ki je trenutno tudi član sveta zavoda, je prepričan, da so pogoste menjave direktorjev tudi posledica izvirnega greha, zakona o KL, ki direktorjem veže roke, zlasti ko gre za vodenje in gospodarjenje v turističnem delu javnega zavoda.

Sicer pa Klun pravi: “Položaj, ki se vleče že predolgo, je več kot kritičen. Kot občina smo na to opozarjali dolgo časa in upamo, da se bodo stvari obrnile na bolje. Želimo si in upamo, da bo Lipica postala paradni konj turizma na Krasu in da se v Lipici nekaj zgodi. Da se bo kaj zgodilo, pa je po mojem prepričanju treba spremeniti zakonodajo, da bo mogoče razvijati turistični del v smeri, kot si želimo, in da bo turistični del tisti, ki bo pokrival in tudi financiral konjerejo. Seveda mora biti vse tako naravnano, da bosta konj in naravna in kulturna dediščina v prvi vrsti. Nobena stvar, ki naj bi se tam zgodila, ne bi smela ogroziti konjereje, niti naravne in kulturne dediščine. V zakonu je treba institucionalno ločiti kobilarno od turističnega dela, v turističnem delu pa je treba zagotoviti, da bo delal kot gospodarska družba, ne pa zavod, ki je neprofitna ustanova,” meni župan Sežane Klun.

Več v petkovem tiskanem Delu.