Tiskane izdaje
Ljubljana - Nepričakovana odhoda dolgoletnega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Milana Utroše in enega najvplivnejših funkcionarjev mlade garde sindikalistov Gorana Lukića kaže, da so se nasprotja med »modernejšimi« sindikalisti in starejšimi, bolj »tradicionalnimi«, začela kazati tudi navzven.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič ne more skriti, kako iskreno obžaluje Lukićev odhod, mnogi so ga celo videli kot njegovega najverjetnejšega naslednika. Utroša se zaradi nesoglasji z Semoličem, kot smo neuradno izvedeli, umika v pokoj.
»Vrata svobodnih sindikatov mu bodo odprta, če se bo kadarkoli hotel vrniti,« je presenetljivi odstop z več funkcij, ki jih je v zadnjih letih opravljal petintridesetletni Goran Lukić, komentiral prvi mož svobodnih sindikatov in poudaril, da obžaluje odhod »sposobnega, razgledanega, delovnega kolega z izjemnim socialnim čutom«.
Ambicioznemu Lukiću, ki ne skriva, da bi rad doktoriral, se je menda ponudila priložnost na eni od univerz, poleg tega ni skrivnost, da si je v ZSSS prizadeval za spremembe, ki jih v tako veliki in kompleksni organizaciji, kakršna je zveza, ki združuje 22 sindikatov različnih dejavnosti, čez noč nemogoče uveljaviti. Lukič, ki je v relativno kratkem času postal eden najprepoznavnejših obrazov svobodnih sindikatov in za katerega se ve, da mu Semolič zelo zaupa - verjetno pa si je tudi želel, da bi ga čez tri leta, po koncu mandata, zamenjal na vrhu sindikata -, je najzaslužnejši za uvrstitev problematike migrantskih delavcev na seznam sindikalnih tem, prav tako je njegova zasluga, da so sindikati Mladi + odprli vrata prekernim delavkam in delavcem.
Omenjena odhoda sta, kot kaže, le začetek dolgo pričakovanih sprememb v največji sindikalni centrali, ki se bo v torek zbrala na kongresu z eno samo točko na dnevnem redu. Dogovorili se bodo o statutu zveze, ki so ga na zadnjem kongresu preložili zaradi neenotnih stališč v sindikatih dejavnosti, ki sestavljajo članstvo zveze.
