Odvečni kilogrami sprožili evropski alarm

Debelost spada v Evropi med šest glavnih dejavnikov za prezgodnjo smrt. Razširjenost debelosti se je v zadnjih dveh desetletjih trikrat povečala in dejstvo, da je več kot polovica prebivalcev EU pretežkih ali debelih, je resno in skrb vzbujajoče.

Po podatkih Eurostata je čezmerna telesna teža že leta 2011 dosegla alarmantno stopnjo. V 19 državah, za katere so na voljo podatki, je delež čezmerno težkih in debelih ljudi v populaciji odraslih najbolj poskočil v letih 2008 in 2009, s 36,9 na 56,7 odstotka pri ženskah ter z 51 na 69,3 odstotka pri moških.

»Nezdravo prehranjevanje pomembno pripomore k razvoju kroničnih bolezni, ki skupaj predstavljajo kar 77 odstotkov bremena bolezni prebivalcev Evrope. Raziskave kažejo, da se debelost, ki nastane že v otroštvu, ponavadi nadaljuje v odraslo dobo,« pravi dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, predstojnica Centra za promocijo zdravja pri Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Matej Gregorič s Centra za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni na IVZ pa dodaja: »Debelost je kriva za približno 80 odstotkov vseh primerov diabetesa tipa II, 35 odstotkov vseh ishemičnih bolezni srca in 55 odstotkov vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi. Skrb vzbuja, da se diabetes tipa II, ki je včasih veljal za kronično obolenje odraslih in starejših, danes pojavlja že med otroki. Debelost naj bi povzročala še obolenja žolčnika, možgansko kap, poveča pa se tudi pogostost kostno-mišičnih težav in težav z dihanjem.« Kronične nenalezljive bolezni so glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti v Sloveniji, saj je več kot 70 odstotkov smrti posledica prav teh.

Veliko družbeno breme

Debelost torej tudi v družbi povzroča precej neposrednih in posrednih stroškov. Mojca Gabrijelčič Blenkuš: »V Sloveniji konkretnih izračunov stroškovnega bremena debelosti še nimamo, na podlagi tujih pa lahko predvidevamo, da bodo stroški neukrepanja relativno visoki. Posamezniki, ki razvijejo metabolni sindrom in debelost, čutijo telesne in socialne posledice, njihova kakovost življenja je slabša. Podatki raziskav kažejo, da imajo manj možnosti pri iskanju zaposlitve, njihova odsotnost z dela je pogostejša, višji so tudi stroški zdravljenja.«

Moški so debelejši

Če podatke Eurostata beremo po spolu, je delež debelosti med ženskami večji v osmih državah EU, moški pa so debelejši v desetih. Pri analizi čezmerne teže je razlika med spoloma bolj jasna. V vseh državah članicah je delež debelih moških precej večji kot delež žensk s čezmerno težo. Na Madžarskem, denimo, je 8,5 odstotka več debelih moških kot žensk, v Sloveniji pa 18,2 odstotka. Delež čezmerno težkih in debelih oseb se povečuje s starostjo. Povprečna razlika med najmlajšo in najstarejšo starostno skupino je pri moških okoli 44 odstotkov, pri ženskah 53. Starejše ko so, večji je delež čezmerno težkih in debelih. Pri moških rast ni tako » sistematična«.

Delež čezmerno težkih in debelih oseb pada z višanjem stopnje izobrazbe. Pri ženskah se razlike med spodnjo in zgornjo ravnjo izobrazbe gibljejo med 12,8 in 36,7 odstotka, pri moških pa je največji delež čezmerno težkih in debelih med tistimi s srednjo izobrazbo, v štirih državah pa celo med visoko izobraženimi.

Raziskava Pediatrične klinike o razširjenosti čezmerne prehranjenosti in debelosti med otroki in mladostniki kaže, da je že med petletniki čezmerno prehranjenih 18,4 odstotka dečkov in 20,9 odstotka deklic, predebelih pa devet odstotkov dečkov te starosti in 7,9 odstotka deklic. Med mladostnicami je čezmerno prehranjenih 15,4, predebelih pa 3,8 odstotka. Med fanti je 17,1 odstotka čezmerno prehranjenih in 6,2 odstotka debelih.

V povprečju nezdrava prehrana

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi resnosti problema že pripravila evropsko listino o preprečevanju debelosti. Njen cilj je ustavitev epidemije debelosti do leta 2015. Slovensko ministrstvo za zdravje je za izboljšanje stanja pri nas oblikovalo resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 in strategijo na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007–2012, kajti ugotovili so: »Različne raziskave o načinu prehranjevanja v Sloveniji kažejo, da je ta v povprečju nezdrava. Število dnevnih obrokov je premajhno in tudi ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca ni ustrezen. Energijska vrednost povprečnega obroka je glede na pretežno sedeč življenjski slog previsoka, saj zaužijemo preveč enostavnih sladkorjev in maščob, zlasti nasičenih. V naši prehrani je premalo rib, sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi boleznimi. Skrb vzbujajoč je tudi prevelik vnos soli v naše telo, saj so sprejemljive vrednosti presežene za več kot 150 odstotkov.«

Kako zaustaviti epidemijo

V pripravi je nova strategija prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2013–2023, ki je zdaj v medsektorskem usklajevanju. »Epidemijo debelosti je mogoče zaustaviti, a je treba ukrepe izvajati na vseh ravneh in v različnih okoljih,« poudarja Matej Gregorič.

Za ohranjanje in krepitev zdravja je zelo pomembno razmerje med energijskim vnosom in porabo, skratka med prehranjevanjem in telesno dejavnostjo. Učinki obeh se dopolnjujejo, kar je zelo očitno pri zmanjševanju čezmerne telesne teže in debelosti, telesna dejavnost pa ima pozitivne učinke na zdravje tudi neodvisno od prehrane. Za ohranjanje zdravja ni potrebna intenzivna vadba, pomembno je, da smo vsak dan pol ure zmerno telesno aktivni, in to vse življenje.

Kakšno hrano izbiramo

Seveda pa je še kako pomembno, kakšno hrano izbiramo. »Na policah je vse več industrijsko predelane hrane, ki je osiromašena izvirnih hranil in vsebuje številne aditive. Velik problem predstavljajo tudi vse večje porcije. Zagotavljanje kvalitetnih virov hrane iz lokalnega okolja je eden od pomembnih strateških ciljev države, na žalost pa je domače zelenjave dovolj komaj za tretjino potreb. Domača sadje in zelenjava imata več vitaminov, zaradi bližine predelave pa se lahko uporablja tudi manj aditivov, ki podaljšujejo obstojnost,« opozarja Matej Gregorič.