Tiskane izdaje
Zagreb/Koper - Hrvaško zunanje ministrstvo je pozno popoldne zavrnilo izjave premiera Janeza Janše, ki je v nedeljo ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini v Kopru povedal, da bo "Slovenija pri odprtih mejnih vprašanjih s Hrvaško vztrajala pri 'načelu pravičnosti'". Kot so ocenili, gre za politiziranje obmejnega vprašanja v predvolilne namene.
Takšna izjava, iz katere je možno razbrati nezadovoljstvo slovenske strani glede meja, ki so obstajale v času nekdanje države in ki so z neodvisnostjo postale mednarodne meje, zaščitene z mednarodnim pravom, v resnici poziva k njihovi spremembi. Hkrati jih povezuje z nekaterimi dogodki iz preteklosti, kar je za Hrvaško nesprejemljivo in nasprotuje temeljnim načelom mednarodnega prava, so zapisali v sporočilu, pod katerega se je podpisal tiskovni predstavnik hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije Mario Dragun.
Ministrstvo ob tem poudarja, da so stališča Zagreba že znana: "Republika Hrvaška izhaja iz temeljnih aktov, sprejetih na dan razglasitve suverenosti in samostojnosti obeh držav, zaključkov Badinterjeve komisije in določil mednarodnega prava, ter si prizadeva za njihovo dosledno spoštovanje."
Hrvaško zunanje ministrstvo podpira nadaljnje delo obeh meddržavnih komisij, ustanovljenih v skladu z dogovorom hrvaškega in slovenskega premiera avgusta 2007 na Bledu, o čemer je stekla beseda tudi v času zadnjega srečanja zunanjih ministrov obeh držav julija letos. Na koncu so povabili slovensko stran, naj tako kot Hrvaška vsa odprta vprašanja še naprej rešuje v duhu dobrososedskih odnosov in sodelovanja.
Primorska postala obraz Slovenije
(Iz ponedeljkovega tiskanega Dela)
»Skozi boje, ponižanje in trpljenje je Primorska izšla nova, prerojena, zmagovita. Našla je svoj pravi obraz. V novem življenju je to postal obraz cele Slovenije in slovenstva v celoti,« je sinoči na proslavi ob priključitvi Primorske k matični domovini ob zaključku govora dejal predsednik vlade Janez Janša, slavnostni govornik na prireditvi, na kateri se je zbralo več kot 2000 ljudi. Med njimi tudi predsednik države dr. Danilo Türk, Milan Kučan, dr. Janez Stanovnik, predsednik DZ dr. France Cukjati, številni ministri in drugi. Za njegovim nagovorom je iz ust združenih pevskih zborov Primorske in ob spremljavi pihalnih orkestrov Koper in Marezige slovesno zadonela primorska himna »Vstajenje Primorske«.
Odločitev o priključitvi večjega dela t.i. Rapallske Primorske k matici je bila sprejeta 10. februarja 1947. leta v Parizu, kjer so podpisali mirovno pogodbo. Ta je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. S tem se boj za priključitev celotne Primorske domovini še ni končal.
Ko se je Janša ozrl v zgodovino je med drugim poudaril, da je fašistični nacionalizem zarisal globoke brazde v slovensko dušo. Prekinil je gospodarski in kulturni razvoj in natresel sol na rane 1. svetovne vojne. Preko meje v tedanjo Jugoslavijo, pa tudi v prekomorsko izseljenstvo, pa je pognal tudi številne tukajšnje Slovence - tako preproste ljudi, kot tudi intelektualce. Kljub hudim pritiskom se Primorci niso zlomili. »Dolgoletno trpljenje, poniževanje in fašistično nasilje je med Primorci oblikovalo drugačno lestvico vrednot. Vrednot, zaradi katerih so si bili primorski Slovenci enotni, da je fašizem največje zlo in da mora biti njegovemu zlomu vse podrejeno. Tudi zato na Primorskem ni prišlo do bratomorne vojne,« je še dejal govornik in dodal, da je padec meja znotraj Evropske unije po stoletjih združil slovenski kulturni prostor in da se danes verjetno še ne zavedamo vseh novih priložnosti, ki jih je odprava meja prinesla ideji enotnega slovenskega kulturnega prostora. Med drugim pa je poudaril, da je bila Slovenija po kupni moči na prebivalca pred desetimi leti na 78 odstotkih evropskega povprečja, sosednja Italija pa na 120 odstotkih. Razlika je bila 42 odstotnih točk. Po desetih letih je ta razlika le še 9 odsotnih točk. V naslednjih treh letih bo Slovenija s trendom razvoja po vseh kriterijih (plačah in pokojninah) dosegla evropsko povprečje. »Tega nam ne more preprečiti nihče od zunaj. Škodimo si lahko le sami. Če se bomo vedno znova vračali v stare delitve, prali umazano prelilo na tujem, ali se izključevali,« je dejal Janša.
Sicer pa je svojstven ton proslavi letos znova dala režiserka proslave Katja Pegan. Proslavo je povezala z morjem, ki (tako Peganova) povezuje ljudi, živeče na obali od Piranskega do Tržaškega zaliva - v dveh državah, a vseeno na enotnem kulturnem prostoru, ki so ga skozi zgodovino ustvarjali skupaj. V programu je sodelovalo nekaj manj kot 600 nastopajočih. (Iz ponedeljkovega tiskanega Dela)
Praznik
Praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini so poslanci državnega zbora izglasovali z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS jeseni 2005. Pred tem Slovenci nismo imeli praznika, s katerim bi zaznamovali vrnitev Primorske.
Janša je na nedeljski osrednji državni proslavi ob omenjenem prazniku vrnitev Primorske uvrstil med izjemna zgodovinska dejanja, ki so Slovence izoblikovali kot narod. "Slovenija je z vrnitvijo Primorske po bolečem razkosanju dobila nazaj svoja pljuča in okno v svet - postala je celota," je spomnil premier.
V govoru pa je opozoril tudi na še odprta mejna vprašanja. Kot je dejal, je bilo po drugi svetovni vojni vse Hrvaško ozemlje, ki je bilo prej priključeno Italiji, vrnjeno Hrvaški, ceno delitve pa "smo takrat plačali samo Slovenci". Zaključil je: "Zato Slovenija vztraja, da se pri razrešitvi še vedno odprtega vprašanja meje na morju med Slovenijo in Hrvaško poleg stanja na dan 25. junija 1991 upošteva tudi načelo pravičnosti."
V treh letih do evropskega povprečja
Janša je tudi opozoril, da je bila pred desetimi leti Slovenija po kupni moči na prebivalca pri 78 odstotkih povprečja EU, sosednja Italija pa pri 120. "Razlika je bila 42 odstotnih točk. Po desetih letih ta razlika znaša le še devet odstotnih točk. S tem trendom razvoja bomo do leta 2012 Italijo dohiteli, še v naslednjih treh letih lahko po vseh kriterijih - tudi po višini realnih plač in pokojnin - dosežemo evropsko povprečje," je napovedal premier.
Janša se je zahvalil zamejskemu Slovencu, pisatelju Borisu Pahorju, "velikemu Slovencu in demokratu". Pahor je po Janševih besedah namreč "simboliziral vest tega prostora" ter bil "luč na strmi in težki poti", po kateri je skozi 20. stoletje stopal slovenski narod.
Primorska zgodovina, prežeta z grenko izkušnjo fašizma in radostjo ob vrnitvi k matični domovini, za Janšo "ostaja trajen gradnik slovenstva. Ne glede na dnevne politične razmere in razhajanja moramo znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje," je še dejal na osrednji državni proslavi.
