Odziv na ocene finančnega ministrstva

Ljubljana - Banka Slovenije je danes na svojih spletnih straneh objavila odgovor na ocene finančnega ministrstva, da je gradivo analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije z naslovom Projekcije javnih financ, ki ga je centralna banka konec minulega tedna objavila na svojih spletnih straneh, pomanjkljivo. Kot med drugim ocenjujejo v omenjenem centru, je v komentarju ministrstva nekaj pripomb, ki kažejo na slabo poznavanje projekcij in ocen Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) s strani ministrstva.

Projekcije gospodarskih gibanj Umarja so za načrtovanje javnofinančnih gibanj ključne, v svojem odgovoru pojasnjuje analitsko-raziskovalni center. Spremembe v proračunskem načrtovanju je zato vedno potrebno preveriti tudi z vidika projekcij gospodarskih gibanj in obratno. "Spremembe v projekcijah gospodarskih gibanj vplivajo na možnosti načrtovanja," poudarjajo v Banki Slovenije.

“Pomanjkljivo medsebojno poznavanje dela med Umarjem in finančnim ministrstvom”

Ob tem navajajo dva primera iz komentarja finančnega ministrstva, ki kažeta, da je medsebojno poznavanje dela med Umarjem in finančnim ministrstvom pomanjkljivo. Ministrstvo npr. v komentarju na gradivo analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije ugotavlja, da dodatno zvišanje trošarin na energente v letu 2007 ni predvideno. Umar nasprotno v svojem jesenskem poročilu ugotavlja, da bo trošarine (vključno z energetskimi) potrebno dvigniti. Pri tem ugotavlja, da bo dvig trošarin povečal inflacijo za 0,6 odstotne točke.

"Če upoštevamo, da bo obveljala odločitev finančnega ministrstva, bi morala biti načrtovana inflacija nižja za prispevek omenjenih trošarin na tekoča goriva: ne 2,7 odstotka, ampak okoli 2,4 odstotka," ugotavljajo v Banki Slovenije. Zaradi tega bi se po ocenah centralne banke zmanjšali tudi drugi prihodki proračuna (nižje osnove), npr. DDV. "Vendar ob ugotovitvi, da zvišanja trošarin ne bo, ministrstvo za finance kakršnegakoli zmanjšanja prihodkov ne omenja," pravijo v centralni banki.

Podobno neusklajenost z ocenami Umarja je opaziti tudi pri komentarju, ki je vezan na predvidevanja analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije glede rasti plač. Ministrstvo zatrjuje, da bo rast plač v letu 2007 1,3-odstotna, analize UMAR pa predvidevajo, da bo realna rast plač ob inflaciji 2,7 odstotka znašala 1,8 odstotka, kar pomeni približno 4,5-odstotno nominalno rast plač. "Ob tem je v proračunu za leto 2007 rast mase plač v javnem sektorju širše države (general government) predvidena v višini 5,1 odstotka," poudarjajo v Banki Sloveniji, kjer dodajajo, da bi bilo koristno, če bi finančo ministrstvo številke o rasti plač v višini 1,3 odstotka in konsistentnosti stopenj rasti v različnih gradivih nekoliko podrobneje pojasnilo.

Banka Slovenije se je odzvala tudi na posamezne komentarje ministrstva glede nove vloge fiskalne politike po prevzemu evra, črpanju sredstev EU, davka na dodano vrednost in investicij v infrastrukturo. Centralna banka se je v svojem odgovoru pod poglavjem z naslovom Podtikanja opredelila tudi do očitkov o nekonsistentni uporabi metodologiji Evropske centralne banke, skrivanju jesenskih projekcij makroekonomskih indikatorjev analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije pred finančnim ministrstvom, strokovni nedoslednosti in stopnjevanem pesimizmu v ocenah javnofinančnega položaja z vnaprejšnjim negativnim pristopom do aktualne fiskalne politike.

Kot med drugim poudarjajo v centralni banki, analitsko-raziskovalni center Banke Slovenije nima vnaprejšnjega negativnega pristopa do aktualne fiskalne politike. Tudi v današnjem odgovoru skuša očitke finančnega ministrstva ocenjevati čimbolj stvarno, poudarjajo v Banki Slovenije.

S predpisano metodologijo do projekcij javnih financ

V Banki Slovenije še opozarjajo, da se projekcije javnih financ za obravnavo v okviru procedur v EU morajo pripraviti in predstaviti na podlagi predpisane, ESA-95 metodologije. Ta metodologija zahteva, da se v načrtovanje javnofinančnih odhodkov vključujejo vsi odhodki po datumu, ko je zanje sprejeta pogodbena obveznost. Nasprotno se prihodki vključujejo v načrte po njihovem stvarnem nastanku. Ker gre za načrtovanje, stvarni nastanek prihodkov temelji na oceni realnosti projekcij gospodarskih gibanj.

V nacionalnem prostoru se nasprotno uporablja metodologija denarne poravnave odhodkov in denarnega pritoka prihodkov (GSF-metodologija Mednarodnega denarnega sklada). Načrtovanje lahko pokaže razlike v ocenah, ki so posledica razlik v metodologiji. Poleg tega obstajajo tudi določene razlike v metodologijah, ki jih uporabljajo evropske institucije, in sicer Evropska komisija in ECB. O njihovem usklajevanju poteka razprava med obema institucijama, poudarjajo v Banki Slovenije in dodajajo, da se je različnih metodoloških pristopov pri obravnavi javnofinančnih številk potrebno zavedati.

Kot je znano, so na finančnem ministrstvu ocenili, da gradivo analitsko raziskovalnega centra Banke Slovenije vsebuje vrsto resnih metodoloških in analitskih pomanjkljivosti in napak. Kot so še ocenili na ministrstvu, dokument zaradi metodoloških in analitičnih pomanjkljivosti ne more predstavljati primerne podlage za oceno javnofinančne politike v prihodnjih dveh letih.

Šušteršič: Gasparijeva neizvolitev ne bi bila katastrofa

Če Mitja Gaspari ne bi bil ponovno imenovan za guvernerja Banke Slovenije, to po mnenju direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Janeza Šušteršiča ne bi bila nobena katastrofa. " Če nič drugega, je v državi koristna neka kultura, po kateri za nobeno funkcijo ne velja, da mora biti neki človek nujno tam in je nenadomestljiv," je Šušteršič povedal v pogovoru za Mag.

Na vprašanje časnika Delo, kako realna se mu zdi projekcija, da bi se lahko javnofinančni primanjkljaj Slovenije do leta 2010 povzpel na štiri do pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kot je videti iz tako imenovane Projekcije javnih financ analitskega centra Banke Slovenije, je Šušteršič odvrnil, da "če prav razumem, gre za projekcijo, ki predvideva popolno pasivnost vlade, na eni strani davčno reformo, ki znižuje prihodke, in na drugi strani enako rast odhodkov, kot je bila v preteklosti." Mislim, da to ni realno, je dodal.
Nihče ni nenadomestljiv

Tudi za Delo je Šušteršič izjavil, da ne bi bilo prav nič škodljivo, če Gaspari ne bi bil še enkrat izvoljen. "So tudi drugi ljudje, ki so lahko guvernerji. Ali je omenjeno gradivo lahko razlog, da ne bi bil izvoljen, pa je vprašanje razmišljanja poslancev," je za časnik dejal Šušteršič.

Glede na to, da je sprejet proračun za leto 2008 in da imamo do leta 2009 izdelan program stabilnosti, ter da je v obeh predvideno zmanjšanje izdatkov, je tako rekoč nemogoče, da bi nastal tolikšen primanjkljaj, je direktor UMAR povedal za Mag. V tem primeru bi se morala politika ministrstva za finance po njegovih besedah postaviti na glavo.

Šušteršič je za Delo povedal, da gradiva Banke Slovenije Projekcije javnih financ, s katerega je bila v petek odstranjena oznaka tajnosti, še ni podrobneje proučil, vendar pa se mu zdi, da "mora biti takšna analiza dostopna javnosti, če ni zelo posebnih razlogov za tajnost." V tem konkretnem primeru pa jih sam ne vidi. Če bi bila analiza objavljena na spletni strani ali v kakšni publikaciji, verjetno nihče sploh ne bi opazil teh katastrofičnih scenarijev, je še ocenil za časnik.
Več si preberite v članku "Janez Šušteršič, Umar: »Mislim, da to ni realno«današnji" v današnjem tiskanem Delu!