Tiskane izdaje
Ljubljana - Po črki zakona bi morale biti do letošnjega silvestrovanja pregledane vse dimne naprave v Sloveniji. Za lastnike, ki januarja v rokah ne bodo imeli potrdila o opravljenem pregledu, je zagrožena denarna kazen najmanj 60 evrov.
Koliko kazni bo res izrečenih, je težko oceniti, saj verodostojne evidence o dimnih napravah ni. Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG) v GZS Sebastijan Zupanc zato predvideva, da se bodo kazni pisale na podlagi slabih evidenc in v pisarnah, kjer položaja ne poznajo.
Ko je na začetku letošnjega leta začel veljati novi zakon o dimnikarski dejavnosti, ki je ukinil dotedanje koncesije in uporabnikom naložil, da se do 30. junija odločijo, kdo bo pregledoval njihove peči, se je 55 dotedanjim izvajalcem (koncesionarjem) pridružilo 55 novih samozaposlenih izvajalcev, »ki jih nihče ni preveril«, opozarja Aleksander Županek, predsednik Komisije za dimnikarsko dejavnost na ZKG. (Na državnem seznamu dimnikark in dimnikarjev z odločbami je bilo 2. oktobra 406 oseb.)
Zaradi pomanjkanja nadzora se zdaj dogaja, da dimnikarsko dejavnost opravljajo posamezniki brez predpisane tehnične opreme in brez zahtevane izobrazbe. Vse skupaj pa je privedlo do tega, da se ne ve, kdo je od koga odšel in kam, pravi Aleksander Županek. Opozarja na konflikt interesov: dimnikarji ne smejo servisirati, serviserji in inštalaterji pa lahko nadzorujejo delovanje dimnih naprav. Županek opozarja, da cenejši dimnikarji menda opravijo storitev le napol: naprave pregledajo, očistijo pa jih ne.
Cene so omejene navzgor, določili so jih v pisarnah, ne strokovnjaki, zato je anomalij veliko. Uredba, kaj naj bi dimnikar počel, namreč še nastaja; niti cenik ne omogoča vseh storitev. V dovčerajšnjem koncesijskem sistemu so dimnikarji lahko predvideli obseg dela, sedaj tega ni. Cene so sicer že celo desetletje na trgu, sedaj pa se zahteve dvigujejo, upošteva se samo delo pri stranki, ne pa ostalo potrebno zaledno delo vključno z administracijio in potnimi stroški. Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da dimnikarsko urno postavko 33 evrov na uro brez DDV uporabniki radi primerjajo z zdravniškimi storitvami, pri čemer upoštevajo le stroške zdravniških plač, ne pa stroškov operacijskih dvoran, na primer.
ZKG je skupaj z OZS zato pozvala okoljsko ministrstvo, naj v uredbi opredeli strokovni nadzor nad dimnikarji in uporabniki, določi časovne norme za vse obvezne dimnikarske storitve, nemudoma vzpostavi delovanje sistema državne evidence kurilnih naprav, ob novi tržni ureditvi dimnikarske službe upošteva zakonitosti trga in ne posega v cene dimnikarskih storitev ter končno prisluhne strokovnjakom.
Državnozborski odbor za infrastrukturo je prejšnji teden že priporočil ministrstvu, da v enem mesecu pripravi potrebne podzakonske akte in da se nemudoma vzpostavi evidenca kurilnih naprav. Ministrica Irena Majcen je na seji ocenila, da je zakonodaja dobra, da od državljanov dobiva pozitivne odzive ter da so določene le najvišje cene. Kar moti obe zbornici, ki predlagata, da naj se določi tudi najnižja cena.
