Ohladitev odnosov v tekmi za Predjamski grad

Odločitev ožjega vodstva občine Postojna, da odda ponudbo za najem Predjamskega gradu, je za nekatere igra z denarjem drugih.

Objavljeno
20. oktober 2013 20.28
lvu*Predjamski grad
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

Postojna – Javni interes, v imenu katerega je postojnskemu občinskemu vodstvu s pomočjo Marjana Batagelja leta 2010 uspelo kupiti tedanji Turizem kras, je pozabljena tema. To potrjuje konkuriranje občinskega zavoda Znanje ponudbi Postojnske jame na razpisu za najem Predjamskega gradu, ki ga družba upravlja že 70 let.

Na vprašanja Dela, kakšna so bila pričakovanja takrat, ko si je postojnsko občinsko vodstvo oddahnilo ob Batageljevem nakupu Turizma Krasa, in kaj se je odtlej med solastnicama zgodilo, z občine Postojna odgovorov ni.

Kake velike »ljubezni« med solastnikoma že vse od nakupa ni bilo, za junijskim tajnim sestankom na občini, kjer so nekateri pod vprašaj postavili smiselnost občinskega četrtinskega solastništva v Postojnski jami in ki je še bolj spodkopalo medsebojno zaupanje, pa konkuriranje za najem Predjamskega gradu bržkone napoveduje popolno ohladitev odnosov. Marjan Batagelj, ki v Postojnski jami vsako leto izkazuje boljše rezultate, prihodnje leto pa bo občinama Postojna in Pivka izplačal tudi najvišjo mogočo koncesnino, tri milijone evrov, ne daje nobenih izjav.

Kdo bo torej 1. novembra turistom odprl grajska vrata? Na Postojnskem za favorita velja občinski zavod Znanje. V tega so, spomnimo, pred manj kot tremi leti pripojili Notranjski muzej Postojna. Da je zavod oddal menda boljšo ponudbo, kažejo na odpiranju ponudb 10. oktobra razkrite številke. Glede na ustanoviteljstvo, sorodstvene in druge povezave med vodstvom zavoda Znanje in krajevno skupnostjo Bukovje, v kateri grad stoji, pa bo zavod gotovo pridobil med konkurenti največ točk zaradi podpisanih sporazumov o sodelovanju z občino, s krajevno skupnostjo in lokalnimi turističnimi društvi.

Zanesljivi izračuni

Za postojnsko podžupanjo Margareto Srebotnjak Borsellino (Lista za vse) in podžupana Boštjana Stegla (KS–Poper) ponudba občine, ki konkurira ponudbi gospodarske družbe, katere solastnica občina je, pri tem pa zastavlja davkoplačevalski denar, v ničemer ni sporna. Boštjan Stegel verjame, da vloga zavoda Znanje, ki državi vnaprej zagotavlja 230.000 evrov najemnine in 60.000 evrov vlaganj v lokalno infrastrukturo na leto, temelji na zanesljivih izračunih, osebno pa meni, da bi občina svoj delež v Postojnski jami lahko prodala.

Predsednik sveta zavoda Znanje, direktor občinske uprave, po odstopu direktorice zavoda Znanje Brigite Kidrič z mesta članice upravnega odbora Postojnske jame pa tudi član upravnega odbora Postojnske jame Boštjan Udovič, za Delo ni hotel povedati, kdaj je svet zavoda Znanje razpravljal in odločil o oddaji ponudbe na razpis, župan Jernej Verbič pa tudi molči na vprašanje o mogočem konfliktu interesov.

Medvedja usluga

Kot smo izvedeli neuradno, so bili člani sveta Znanja o ponudbi obveščeni pod točko razno na seji v petek, 4. oktobra, tri dni pred rokom za oddajo ponudbe. O oddaji vloge Znanja na razpis pa niso nič vedeli niti občinski svetniki, opozicijski zagotovo ne. Branko Milharčič (SD) in Danijel Mislej (Lista za vse) se načinu dela občinske uprave ne čudita več. Ravnokar poteka na primer tudi ustanavljanje lekarne Lekarne Ljubljana, ki bi konkurirala Kraškim lekarnam, v katerih je Postojna soustanoviteljica.

»Čudno je, če nekoga prepričaš v posel, potem pa mu delaš konkurenco. Kateri bodoči investitor bi nam še verjel? Če ne bo obiskovalcev Predjamskega gradu sto tisoč, kje bo zavod Znanje dobil 230.000 evrov za najemnino? Zavod nima kapitala, lahko bi oddal le ponudbo o 33 odstotkih, brez zneska najnižje najemnine.

Občina s svojim načinom zavodu Znanje dela medvedjo uslugo,« pravi Danijel Mislej, Branko Milharčič pa meni podobno: »Lahko, da je zgodba Znanja dobra, ni pa v redu, kako se to dela. Od kod občini finančni in kadrovski viri? Jaz jih ne vidim. Če bi ta pet milijonov evrov vreden vložek v Postojnsko jamo usmerili na primer v logistično cono, bi za Postojnčane pridobili od 250 do 350 delovnih mest. To je poslanstvo občine, ne pa da se igramo z denarjem drugih in ne odgovarjamo za nič.«