Tiskane izdaje
Ljubljana - Sodelovanje Marije Auersperg pri urejanju in praznjenju stavbe A po ocenah vodstva Onkološkega inštituta (OI) ni bilo korektno. "Ustvarjanje nestrpnega vzdušja ni plodno in ne koristi nikomur, še najmanj pa bolnikom," poudarjajo v sporočilu za javnost. Še naprej zavračajo trditve Auerspergove o uničenju raziskovalne dokumentacije.
Vodstvo Onkološkega inštituta je danes znova poudarilo, da "nikakor ne drži, da bi bila med praznjenjem prostorov v stavbi A uničena kakršnakoli medicinska dokumentacija", kot jim očita upokojena kirurginja Marija Auersperg. "Medicinska dokumentacija je bila ločena od ostalega papirja in odpeljana v arhiv v stavbi B, kar velja tudi za dokumentacijo Auerspergove."
Generalni direktor OI Aljoša Rojec, strokovni direktor OI Janez Žgajnar in pomočnik strokovnega direktorja za raziskovanje in izobraževanje Srdjan Novaković v sporočilu za javnost ocenjujejo, da hranjenje vsega osebnega materiala za vse raziskovalne študije na OI ne bi bilo niti smiselno niti prostorsko izvedljivo.
"Ob predpostavki, da so dokumenti, ki jih je Auerspergova hranila v svoji sobi, izrednega pomena za zdravljenje onkoloških bolnikov, pa se zastavlja vprašanje, ali je ravnala prav, da niti enajst let po upokojitvi teh izsledkov ni obdelala in objavila, ali jih predala v obdelavo kolegom, ki nadaljujejo njeno delo. Vsekakor je razvoj znanosti danes tako hiter, da je večina rezultatov zastarelih že po enem letu," ocenjujejo Rojec, Žgajnar in Novaković.
"Vsi zaposleni na Onkološkem inštitutu se zavedajo pomembnosti raziskovalnega dela za razvoj onkologije in spoštujejo vse postopke povezane s tem, od prijav raziskav, spremljanja, nadzora do hranjenja rezultatov, ki so posebej urejeni v okviru raziskovalnega arhiva na inštitutu. Enako velja tudi za prispevke in delo Marije Auersperg," poudarjajo v sporočilu za javnost.
"Zaposleni na OI se zavedajo pomembnosti prispevkov vseh aktivnih in upokojenih sodelavcev in se do tega tudi primerno obnašajo. Marije Auersperg nihče ne ceni bolj kot ravno zaposleni na Onkološkem inštitutu. Več let po upokojitvi ji je inštitut nudil pogoje za nadaljnje delo, kljub znani prostorski stiski, zato z njene strani ni korektno, da ne spoštuje pravil inštituta, ki veljajo tudi za druge zaposlene, in se jih držijo," pišejo Rojec, Žgajnar in Novaković v odzivu na zadnje pismo Auerspergove.
Kot navajajo, upokojena kirurginja s sobo, ki ji je bila ponujena, ni bila zadovoljna, čeprav si zaradi prostorske stiske nekatere sobe delijo tudi trije do štirje aktivni zdravniki. Ob tem navajajo, da po oceni pristojnih oseb pri praznjenju prostorov v stavbi A ni bila narejena škoda, saj so vsi arhivi OI ustrezno hranjeni in vodeni.
V raziskovalnem tajništvu OI hranijo poročila in povzetke raziskav, ki predstavljajo najpomembnejše izsledke raziskovalnega dela na projektih in programih. V enoti za klinične raziskave se hranijo vsi dokumenti, vezani na posamezne klinične študije, ki so potekale v sodelovanju s to enoto. Vsak raziskovalec pa ima svojo dokumentacijo o izvedbi študije in je dolžan z njo ravnati odgovorno in po predpisih, še dodajajo.
Vodstvo Onkološkega inštituta zavajalo?
Sporočilo za javnost vodstva OI je zavajajoče, vsebuje nekaj nejasnosti, protislovij in neresnic, v današnjem pismu poudarja upokojena kirurginja OI Marija Auersperg. "Da so bili raziskovalni podatki res važni, vedo zdravniki, ki so jim podatki omogočili magisterij ali doktorat, in bolniki, ki so preživeli zaradi inovativnega načina zdravljenja."
"Vodstvo Onkološkega inštituta Ljubljana navaja, da hranijo v raziskovalnem tajništvu arhive zaključenih raziskav. To so poročila o raziskavah, ki vsebujejo le povzetke raziskav in ne podrobnosti, kar pa je vsebovalo naše izginulo gradivo. Podrobnosti o poteku kliničnih ali bazičnih raziskav hranijo vodje ali raziskovalci projektov v svojih prostorih," v današnjem odgovoru na četrtkovo sporočilo za javnost vodstva OI odgovarja Auerspergova.
"Aprila letos je vodja radioterapije na OI Primož Strojan prijavil raziskovalni program, katerega del je temeljil na dokumentih, ki so izginili iz moje sobe. Želeli smo razvijati kombinirano zdravljenje s kemoterapijo v nizkih odmerkih in obsevanjem za bolnike, ki ne bi prenesli standardnega zdravljenja," v javnem odgovoru na trditve vodstva OI opozarja upokojena kirurginja.
Auerspergova med drugim zavrača trditve vodstva OI, da se od konca leta 2007 ni odzivala na prošnje direktorja, da izprazni sobo. "Od oktobra 2007 sem vodstvu sporočala, da želim izprazniti sobo in da čakam navodila, kam lahko preselim dokumentacijo o meritvah na vzorcih tumorjev posameznih bolnikov, kar je omogočilo razvoj inovativnih načinov zdravljenja. Dobila sem povratna obvestila, da problem urejajo in bodo sporočili rešitev v najkrajšem času," navaja upokojena kirurginja in vodja raziskovalnega laboratorija OI.
Kot pojasnjuje, jim je 8. junija letos spet pisala, naj se odločijo, kam bodo pospravili vse gradivo iz njene sobe, saj odgovora vodstva do tedaj še ni dobila. Auerspergova poudarja, da ima tudi dokumentacijo o svojih dogovarjanjih z vodstvom OI.
"Odgovora ni bilo, pač pa sem 16. junija ugotovila, da je soba povsem izpraznjena. Kljub mojim zahtevam generalni direktor OI Aljoša Rojec do sedaj ni jasno povedal, kdo je izdal ukaz za praznjenje sobe in uničenje pomembnega arhiva," zatrjuje Auerspergova.
V javnem pismu pojasnjuje, da je bilo v njeni sobi poleg podatkov o raziskavah tudi gradivo zaupne narave. "Sem namreč ocenjevalka predlogov za štipendije UICC, recenzentka za članke pri dveh tujih strokovnih revijah, ocenjujem tudi predloge za magisterije in doktorate na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Poleg tega sem članica izvršilnega odbora svetovne organizacije onkoloških kirurgov (WFSOS)."
Vsa ta pomembna korespondenca skupaj z raziskovalnimi podatki je bila verjetno uvrščena v kategorijo, ki jo v sporočilu za javnost imenujejo papirji, in uničena, ugotavlja Auerspergova. "V sobi so bili tudi moji osebni predmeti: strokovne knjige, slovarji, zgoščenke s članki in podatki o bolnikih. Tudi to je verjetno potovalo v uničenje," meni upokojena kirurginja.
Auerspergova priznava, da je res odklonila preselitev dokumentacije v sobo strokovnega direktorja. "Za to sem imela dobre razloge: soba je preko delavnika odprta in zato ni primerna za hranjenje zaupnih dokumentov. Poleg tega te sobe ne bi mogla uporabljati za delo," pojasnjuje.
Ob tem upokojena kirurginja še dodaja, da je sicer res upokojena že vrsto let, vendar je imela do oktobra 2007 pogodbo o delu na OI in je vodila ali sodelovala v raziskovalnih projektih. Auerspergova kot nenavadno označuje tudi to, da je "strokovni direktor OI Janez Žgajnar dan pred sporočilom za javnost novinarki izjavil, da o izginulem arhivu ne ve ničesar, kar je v popolnem nasprotju s trditvami v sporočilu za javnost".
Arhiv med drugim vseboval podatke o različnih vrstah zdravljenja tumorjev
Kot je znano, so nekateri mediji poročali, da je na Onkološkem inštitutu Ljubljana izginil raziskovalni arhiv, v katerem so od leta 1973 shranjevali dokumente o raziskavah in bolnikih, ki so v njih sodelovali. Raziskovalni arhiv, ki ga je vodila Auerspergova, je vseboval pomembne podatke o različnih vrstah zdravljenja tumorjev, inovacije na področju kemoterapije in je služil kot osnova za načrtovanje zdravljenja za tiste bolnike, ki niso bili primerni za običajne metode.
Po informacijah Auerspergerjeve naj bi direktor Rojec ukazal vse dokumente poslati v urgentni razrez. Vodstvo OI je v odzivu na te trditve zatrdilo, da Auerspergova "kljub večkratnim prošnjam in kljub dogovoru ni sporočila nobenih navodil glede njenih papirjev, zato je bila njena soba v juniju izpraznjena skladno z navodili, po katerih so bile izpraznjene tudi druge sobe".
