Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za okolje in prostor mora o razjasnitvah vpletenih podjetij po pritožbi Alpe Adria Greena in Slovenskega E-foruma, ki spodbijata junija izdano okoljevarstveno dovoljenje Arsa za novo napravo za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih, odločiti najpozneje v dveh mesecih.
Z ministrstva so za Delo potrdili, da so obe pritožbi z razjasnitvami Petrolovega Geoterma vred prejeli to sredo, ko začne teči dvomesečni rok, da o zadevi odločijo. Iz Geoterma, ki bo, če bo okoljsko ministrstvo pritrdilo agenciji za okolje (Arso) – ta je dovoljenje za novo napravo za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih izdala konec junija letos – izvajalec rudarskih del, zadeve niso hoteli komentirati. Razložili so le, da so se do pritožb stranskih udeležencev v postopku opredelili do roka, »a točnih informacij glede vsebine opredelitve vam ne moremo posredovati, ker gre za uradni postopek, ki še vedno poteka«.
Javnosti nedostopni sta tudi vsebini pritožbe Alpe Adrie Green in Slovenskega E-foruma, a nam je neuradno vendarle uspelo izvedeti, kaj je glavna ost, na katero se opirata organizaciji in s katero si prizadevata razveljaviti dovoljenje Arsa in s tem preprečiti Geotermovo namero po črpanju plina, ki po prepričanju civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji vsebuje tudi zloglasno hidravlično lomljenje kamenin.
Gorazd Marinček, predsednik Slovenskega E-foruma, je v pritožbi predvsem poudaril to, da Arso v dovoljenju Geotermu ni v celoti upošteval vplivnega območja na okolje. V E-forumu ugotavljajo, da izdano okoljevarstveno dovoljenje v vplivno območje naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih ni zajelo tudi površin parcel, po katerih so predvidene dostopne transportne poti, kjer bo Geoterm dovažal in odvažal gradivo in material in bi tudi zanje morali veljati sanacijski in varovalni ukrepi.
Negativni vpliv na rastline
Iz Alpe Adrie Green so poleg tega po naših podatkih v pritožbi opozorili predvsem na tehnološko nepopolnost naprave za črpanje zemeljskega plina, ki naj bi, ker nima lastne čistilne naprave, povzročala preveliko spremembo naravne in bivalne vrednosti za okoliške prebivalce. Geoterm sicer predvideva čiščenje odpadnih voda v nekaj kilometrov oddaljeni čistilni napravi, a to za predsednika Alpe Adria Green Vojka Bernarda ni dovolj: ker čistilna naprava odvaja prečiščene odpadne vode tudi na območje Nature 2000, bi se moralo vplivno območje Geotermove naprave za čiščenje zemeljskega plina po njegovem mnenju obsolutno povečati.
Poleg tega združenje Alpe Adria Green v svoji pritožbi opozarja še na prevelike količine plinov, ki bi v primeru delovanja omenjene naprave prek kurjenja odvečne količine plinov negativno vplivali na okoljsko vegetacijo, menijo pa tudi, da je Geoterm Arsu poslal neusklajene dokumente tako glede čistilne naprave kot glede določitve vplivnega območja.
Evropski parlament proti
Iz Alpe Adrie Green so Arso spomnili tudi na to, da je EU z zeleno energijo, ki nadomešča zemeljski plin, leta 2013 zmanjšala uporabo fosilnih goriv za trideset odstotkov, skoraj polovica članic Unije pa naj bi za vsaj sedem odstotkov zmanjšala svojo bruto uporabo zemeljskega plina. Na to opozarja tudi evropski poslanec Ivo Vajgl: »Evropski parlament je leta 2013 celo sprejel resolucijo, s katero je pridobivanje plina prek frackinga pogojeval s predhodnimi okoljevarstvenimi raziskavami.«
Naslednji korak je, pravi Vajgl, evropski parlament »storil konec junija letos, ko smo z večino glasov (338 za in 319 proti) glasovali za razglasitev moratorija na fracking, ki bi veljal za vse države Unije. Čeprav to glasovanje ni obveljalo kot obvezujoči akt za evropsko zakonodajo, ga je vendarle mogoče interpretirati kot najresnejše opozorilo evropski komisiji in zakonodajni veji oblasti v vseh državah EU.«
Vajgl se je spomladi v Lendavi srečal z iniciativo Ustavimo fracking v Sloveniji, kjer je Geotermovi nameri izrekel odločni ne. To je poslanec ponovil tudi za Delo: »Kot sem že izjavil, nasprotujem frackingu v Lendavi, ker ne verjamem zagotovilom, da se z uporabo te tehnologije ne povzroča trajna škoda okolju in predvsem zagotavljanju pitne vode za sedanje prebivalce te regije in za prihodnje rodove.« Vajgl je še dodal, da so postopke frackinga, le da so potekali pod drugačnim imenom, v Prekmurju že prakticirali, »še preden je ta tehnologija postala široko znana in ponujena kot izhod iz energetske odvisnosti zahoda od energentov z Bližnjega vzhoda in iz Rusije. In prav to nas Slovence obvezuje k skrajni previdnosti in odgovornosti.«
