Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk je v primeru obtožnega predloga proti novinarki Dela Anuški Delić odredila interni nadzor, da bi ugotovila, ali so bile pri reševanju spisa morda storjene napake. Primer namreč stoji leto dni.
Novinarko tožilstvo preganja zaradi prispevkov, objavljenih konec leta 2011, v katerih je pisala o povezavah med predstavniki neonacistične skupine Blood and Honour in politično stranko SDS.
Tožilstvo trdi, da je v njih razkrila tajne podatke, ki jih je o skrajnih desničarjih v Sloveniji zbrala Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Specializirano državno tožilstvo je na podlagi ovadbe, ki jo je vložila Sova, na ljubljansko okrajno sodišče 9. aprila lani vložilo obtožni predlog, poleg novinarke pa se je po neuradnih podatkih v njem znašel tudi nekdanji direktor Sove Sebastjan Selan.
Novinarka je bila konec marca lani v zvezi z omenjenim primerom že zaslišana, že čez nekaj dni pa je tožilstvo – po naših podatkih je zadevo obravnavala višja državna tožilka na specializiranem tožilstvu Dragica Kotnik – vložila obtožni predlog.
Minilo je leto dni
A tega slabo leto po vložitvi sodišče še ni vročilo obdolžencema. Na okrajnem sodišču pojasnjujejo, da je bil obtožni predlog dolgo v fazi preizkusa zaradi neskladnosti med posameznimi določbami zakona o kazenskem postopku (ZKP) in zakona o tajnih podatkih.
»Ta neskladnost namreč povzroča težave predvsem pri določanju stopnje tajnosti in pri odločanju o tem, kateri organ oziroma kdo in ob kakšnih pogojih sploh lahko določa morebitno stopnjo tajnosti. Poleg tega je težava nastala tudi zato, ker omenjena zadeva vsebuje dokumente, označene s stopnjo tajnosti, medtem ko obtožni predlog takšne oznake nima,« pojasnjuje predstavnica sodišča za odnose z javnostjo Tina Hrastnik.
Sodnik ima mesec dni časa
Toda zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 435. členu določa, da mora sodnik, ko sodišče prejme obtožni predlog, najprej preizkusiti, ali je sodišče pristojno in ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če sam ali na predlog strank ugotovi, da so v spisih zapisniki ali obvestila, ki bi jih morali izločiti, izda sklep o njihovi izločitvi, če pa ne izda nobenega od omenjenih sklepov, odredi vročitev obtožnega akta obdolžencu, ga pisno pouči o možnosti priznanja krivde za kaznivo dejanje po obtožbi in posledicah ter takoj razpiše glavno obravnavo.
Da pri obravnavanju obtožnega predloga proti novinarki in nekdanjemu direktorju Sove morda le ni bilo vse, kot bi moralo, je mogoče sklepati prav iz omenjenega člena ZKP, ki navaja tudi, da mora sodnik, če v enem mesecu ne določi glavne obravnave, o razlogih obvestiti predsednika sodišča, ta pa ukrene, kar je treba, da se glavna obravnava čim prej določi.
Primer bodo, kot so nam potrdili na sodišču, zaradi predvidene daljše bolniške odsotnosti sodnice, ki ji je bila zadeva dodeljena v reševanje (gre za sodnico Vesno Drvarič, o. p.), predodelili drugemu sodniku (po načelu zakonitega sodnika).
Grehi
Na vrhovnem sodišču primera enoletnega neodločanja ljubljanske okrajne sodnice niso hoteli komentirati. Sporočili so, da je »skladno z zakonodajo odgovornost za obravnavo posamezne zadeve prvenstveno v pristojnosti sodnika, ki mu je zadeva dodeljena, po liniji sodne uprave pa tudi predsednika tistega sodišča. Glede na to zadeve v tem trenutku ne moremo komentirati ali se do nje opredeljevati. Prepričani smo, da bo vodstvo Okrajnega sodišča v Ljubljani skladno s svojimi pristojnostmi ugotovilo razloge za zastoj ter sprejelo ustrezne ukrepe.«
Nekateri kazenskopravni strokovnjaki so pojasnili, da je po tem, kar vemo za zdaj, mogoče sklepati na naslednje kršitve:
– dejstvo je, da sodnica v mesecu dni, ko je prejela obtožni predlog, ni storila ničesar – niti ga ni zavrgla niti ni razpisala obravnave;
– sodnica je spis pospravila v omaro, ne da bi o razlogih, zakaj ni razpisala obravnave, obvestila predsednico sodišča;
– dileme s tajnostjo dokumentov se lahko rešuje pozneje, po tem ko je obtožni predlog že preizkušen.
