Oktobra vendarle prva vetrna elektrarna

Proizvedla naj bi 4,5 milijona kilovatnih ur električne energije letno ali toliko kot 1000 gospodinjstev.

Objavljeno
01. september 2012 17.54
Bo vetrna elektrarna stala tudi na Volovji rebri?
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si
Senožeče - V začetku oktobra bo v Dolenji vasi pri Senožečah po številnih zapletih, kot kaže, vendarle začela obratovati prva vetrnica prve vetrne elektrarne v Sloveniji. Steber vetrnice bodo začeli postavljati v ponedeljek, je za STA potrdil Anton Korošec, direktor družbe AAE, ki je investitor projekta.

Steber 97 metrov visoke vetrnice bo na Griškem polju pri Dolenji vasi predvidoma postavljen do sredine septembra. Sledila bo montaža rotorja s tremi 34-metrskimi lopaticami. Vetrnica s premerom rotorja 71 metrov bo, če bo vreme projektu naklonjeno, predvidoma postavljena do konca meseca, piše STA.

Vetrnica z inštalirano močjo 2300 kW bo obratovala z močjo, odvisno od hitrosti vetra. Proizvedla naj bi 4,5 milijona kilovatnih ur električne energije letno oziroma toliko, kolikor jo po ocenah investitorja v enem letu porabi okrog 1000 gospodinjstev.

Gradnja prve vetrnice se je zaustavila konec leta 2010. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja so se investitorji, podjetje Alpe Adria Energija, namreč odločili za zamenjavo tipa vernice. Zaprosili so za dopolnitev gradbenega dovoljenja in ga tudi dobili. Sledila je prijava na protikorupcijsko komisijo, ker niso imeli podpisov vseh solastnikov zemljišča agrarne skupnosti Dolenja vas, ministrstvo za okolje pa je oktobra 2010 izdalo odločbo o preklicu spremembe gradbenega dovoljenja.

Odločba je investitorje presenetila sredi postopka montaže prve vetrnice. Žerjav za montažo so odpeljali, investitor pa je v naslednjem letu poiskal solastnike zemljišča agrarne skupnosti ter pridobil njihova dovoljenja za postavitev polja vetrnic. »Nadaljevanje gradnje prve vetrnice poteka po ponovno pridobljenem dovoljenju,« je zdaj potrdil Korošec.

Družba AAE želi v Dolenji vasi postaviti vetrni park z okrog 20 vetrnicami. Te bodo večje, s premerom rotorja 101 meter, in ne bodo več vezane na lokalni daljnovod. Ena vetrnica bo lahko proizvedla do osem milijonov kilovatnih ur električne energije letno. Postopek razvojnega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev vetrnega parka je v teku. »Pričakujemo, da bo to v roku enega leta,« je še dejal Korošec.