Okus prihodnosti slovenskega kmetijstva

Odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov, izboljšanje kakovosti življenja na podeželju ter krepitev prenosa znanja so štiri skupine ciljev prihodnjega razvoja slovenskega kmetijstva, kot jih opredeljuje resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021. Osnutek političnega dokumenta predstavlja strateški okvir kmetijstva v prihodnjem petletnem proračunskem obdobju. Končna različica bo podlaga za strateško načrtovanje prihodnjih ukrepov skupne kmetijske politike, na podlagi katerih se bodo delile kmetijske subvencije.

Resolucija, ki je v javni obravnavi, prinaša nov razvojni koncept kmetijstva, verig preskrbe s hrano in podeželja, ki bolj upošteva zahteve potrošnikov, tržna nihanja in podnebne spremembe. Sredstva za skupno kmetijsko politiko v proračunu EU se zmanjšujejo; okoli 1970 so obsegala skoraj 70 odstotkov, v zdajšnjem programskem obdobju okoli 38 odstotkov. Slovenija si zelo prizadeva, da bi bilo zmanjšanje čim manjše, a dejstvo je, da bomo morali z manj sredstvi narediti več. Zato bo še toliko bolj ključna ciljna usmerjenost in osredotočenost na natančno postavljene cilje, je na prvi javni predstavitvi dokumenta povedala kmetijska ministrica Aleksanda Pivec.



Slovensko kmetijstvo je po njenih besedah glede na naravne strukturne danosti lahko konkurenčno le ob izraziti in večji usmerjenosti v večjo dodano vrednost in obenem v okoljsko vzdržnost. Za to pa potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilskopredelovalno industrijo, ki temelji na podjetniških pristopih in veliki tržni naravnanosti.

Za vsakega od treh ciljev – krepitev prenosa znanja je horizontalen –, resolucija definira več izvedbenih ciljev in mehanizme, s katerimi bodo cilji doseženi. Odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane bo kmetijska politika spodbujala s tem, ko bo zemljišča dala na razpolago tistim, ki dejansko pridelujejo. Kmetije se bo spodbujalo k povezovanju v verige vrednosti, živilsko industrijo pa k večjemu odkupu surovin in hrane lokalnega porekla.
 

Nova shema za podnebje in okolje 

Za večje varstvo okolja in narave bo oblikovana shema za podnebje in okolje, v katero se bodo kmetje vključevali prostovoljno. Posebna skrb bo namenjena vodovarstvenim območjem, na katerih se bosta spodbujali ekološka pridelava in reja. Naložbe bodo usmerjene v zagotavljanje dolgoročne kakovosti tal, vode in ohranjanja habitatov. 

Pogojenost, ki je novo ime za navzkrižno skladnost, pa nalaga obvezne zahteve za varovanje okolja, dobrobiti živali in javno zdravje. Dobrobit živali bo spremljana tekom celotne verige, ne le pri reji. Kmetijsko-okoljski ukrepi bodo vezani na ožja naravovarstvena območja in habitate, pripravljali pa se bodo v tesnem sodelovanju z deležniki.
 

Spodbuda dopolnilnim dejavnostim

Kakovost življenja na podeželju se bo izboljšala, če bo vzpostavljen dialog, v katerem bodo vsi deležniki prepoznali vrednost kmetijstva. Stabilizacijo dohodka kmetij, ki so večinoma majhne, bi lahko dosegli z dopolnilnimi dejavnostmi, ki jih bo ministrstvo spodbujalo. Velika priložnost kmetijstva je tudi kombinacija s turizmom.
 

Krepitev in prenos znanj horizontalen cilj 

Resolucija posebej poudarja potrebo po krepitvi in prenosu znanj, zlasti s področja podjetništva, sodobnih tehnologij in digitalizacije. Prenoviti bo treba javno službo kmetijskega svetovanja in modernizirati študijske programe.

Resolucija bo v javni obravnavi do konca maja. Sledila bo obravnava in potrditev na vladi in v državnem zboru. Osrednji del priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike bo potekal leta 2020. Začetek izvajanja nove skupne kmetijske politike je še vedno napovedan za leto 2021, a Pivčeva ocenjuje, da se bo nekoliko zamaknil, vse pa je odvisno od tega, kdaj po evropskih volitvah bosta začela delovati nova sklica parlamenta in komisije.