Okvir brez slike

Vlada je soglasno sprejela "okvir" reform – predvsem po zaslugi dejstva, da je reformski paket postavila na splošen in za koalicijo sprejemljiv politični imenovalec.

Objavljeno
03. november 2005 21.32
Miha Jenko, novinar gospodarske redakcije Dela
Vlada je soglasno sprejela "okvir" reform – predvsem po zaslugi dejstva, da je reformski paket postavila na splošen in za koalicijo sprejemljiv politični imenovalec. Tako premier ni posebno odločno podprl kontroverzne enotne davčne stopnje (EDS), nekakšne zaščitne znamke reform: EDS je zanj “del sprejetega okvira”, razen če ne bo kdo predlagal boljšega modela, ki bi peljal k istemu cilju. Skratka, razumeti je, da razprava o davkih ostaja odprta. Tudi tisti del ukrepov, ki se nanaša na usklajevanje s socialnimi partnerji, ni vnaprej zacementiran, pač pa je zgolj “pogajalsko izhodišče za socialni dialog”. In poskrbljeno bo za stabilen sistem financiranja pokojnin, je premier obljubil javnosti in koalicijskim partnerjem.

Vlada bo pri dokončanju najobčutljivejših ukrepov upoštevala razpoloženje koalicije in javnosti. Skušala se bo izogniti referendumom, zato bo sprejemanje ključnih davčnih in socialnih ukrepov verjetno dolgotrajen proces, ki morda ne bo končan do začetka leta 2007. Sicer pa je o potrebni socialni občutljivosti reform novinarjem kar na hodniku pred premierskim modrim salonom razlagal tudi finančni minister Andrej Bajuk, ki, zanimivo, ni nastopil skupaj s premierom – pa čeprav je prav finančno ministrstvo ključni resor za izvedbo reform.

Ob tem še ni znano, kdo bo kot minister brez listnice vodil novo vladno službo za reforme. Čedalje manj se zdi verjetno, da bo to vodja odbora za reforme Jože P. Damijan, ki se na spolzkem političnem parketu očitno ne znajde najbolje. Pomenljivo je tudi, da je premier včeraj spregovoril sam, brez reformatorjev, s katerimi je doslej javno nastopal. Od tega, kako se bo vlada “reformsko” in kadrovsko organizirala po razpustitvi odbora za reforme, bo odvisna izpeljava 70 ukrepov, ki naj bi Sloveniji prinesli blaginjo in tigrovsko gospodarsko rast.

Torej je pri ključnih vidikih reform je torej še precej neznank. Vladna reformska slika ima za zdaj le okvir, najpomembnejše podobe in barve ji manjkajo, pa tudi o prihodnjih žanrskih poudarkih – od naturalizma do realizma ali impresionizma – je še mogoče razpravljati.