Olimpijski bazen kot koprski Teš 6

Koper – Več let nedokončani večnamenski poslovni objekt z olimpijskim bazenom je največji trn v peti mesta. Dominantno zgradbo, v kateri bi morali urediti več deset tisoč metrov poslovnih površin in ki je ocenjena na 70 milijonov evrov, Koprčani primerjajo z zavoženim projektom Teš 6. Občina pripravlja nov razpis, ki naj bi pripeljal do oživitve gradbišča.

Pred dnevi se je končal razpis za sklenitev javno zasebnega partnerstva, s pomočjo katerega bi se začelo premikati na gradbišču. Vendar je razpis propadel, ker se nanj ni nihče prijavil. Občinska uprava namerava že kmalu objaviti novega, ki pa ne bo bistveno drugačen od decembrskega. Člani razpisne komisije so namreč ocenili, da je bilo obdobje ob koncu leta in med prazniki neprimerno za razpis. Predlagajo ponovitev z manjšimi popravki in z objavo na javnem portalu naročil EU, s čimer bi morda vzbudili zanimanje tujih družb.

Večnamenski poslovni objekt z olimpijskim bazenom je Primorje začelo graditi pred finančno in nepremičninsko krizo, obstal pa je leta 2012 s stečajem gradbinca. Občina Koper je lani prevzela investitorstvo in odkupila gradbišče, pri čemer si je postavila dve nalogi: da zgradi streho in pročelje olimpijskega bazena, kjer propadajo do zdaj vgrajeni elementi. In da poskrbi za komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditev stavbišča. Za drugo nalogo je objavila razpis, s katerim je najprej iskala nezavezujoče ponudbe. Po prijavi koprskega gradbenega podjetja Grafist, je občina objavila še razpis za zavezujočo sklenitev javno-zasebenga partnerstva, v okviru katerega bi podjetje dogradilo infrastrukturo; priključke na fekalno in meteorno kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo, cesto in pločnik, poskrbelo pa bi tudi za zunanjo ureditev. Predvideli so, da bi infrastruktura stala največ 2,16 milijona evrov, občina pa bi gradnjo poplačala z največ 4585 kvadratnimi metri poslovnih prostorov v objektu. To bi pomenilo, da bi občina prodala kvadratni meter nedograjenega stavbišča za 471 evrov.

Guberac: Naveličani smo očitkov

Opozicijska svetnika Franco Juri in Patrik Peroša, tudi člana razpisne komisije – to je bilo prvič, da je Popovičeva občinska uprava opoziciji dovolila sodelovati pri tako pomembnem razpisu – sta poudarila, da je bil razpis dober, pravno in formalno korekten ter strog pri varovanju občinskih pravic, saj je od kandidatov zahteval ustrezna zagotovila o razpolaganju z denarnimi viri. Toda na razpis se ni prijavil nihče. Niti podjetje Grafist, ki je pred tem podalo nezavezujočo ponudbo. Njegov lastnik in direktor Ante Guberac je včeraj za Delo povedal: »Prijavili se nismo, ker smo se naveličali očitkov Viktorja Markežiča in drugih opozicijskih svetnikov o nepravilnostih, okoriščanju in vsemu mogočemu kriminalu. In to kljub temu, da se za vsak posel potegujemo na javnih razpisih in imajo vsi enake možnosti,« je dejal Guberac in dodal, da so zdaj odločili dati priložnost Markežiču, da dokaže, kako je mogoče iz teh poslov služiti velike milijone evrov. »Ne vemo, zakaj se ni prijavil. In ne vemo, zakaj ne kupi velikega skladišča Libertas od nas po isti ceni, kot smo ga kupili mi od občine,« je neprijavo Grafista na razpis z ironičnim tonom komentiral Guberac. »Če ga bo občina ponovila, bom morda še enkrat dal možnost drugim, da izkoristijo to neverjetno poslovno priložnost,« je dejal Guberac.

Na občini brez plana B

Gradbeni poznavalci pa pravijo, da je pravi vzrok za neprijavo prav tveganost posla, saj je treba zagotoviti denar in opraviti delo, kdaj bo novi lastnik dokončal poslovne prostore in z njimi začel služiti, pa je skoraj nemogoče povedati.

Viljan Tončič, predstojnik investicijske službe Mestne občine Koper, včeraj ni znal povedati, kako bodo ukrepali, če tudi na ponovljenem razpisu ne bodo dobili partnerja. Na občini se bodo morali odločiti tudi, kako visoko bodo gradili poslovni objekt. Gradbeno dovoljenje jim sicer omogoča dograditev še štirih nadstropij, a s tem bi dobili veliko stavbno gmoto sredi mesta.