Tiskane izdaje
Teh pri nas ni malo, saj premoremo okoli 350.000 oljk (dreves), kar je po oceni Dina Pucerja, predsednika Društva oljkarjev slovenske Istre, več kot je jablan. V Sloveniji bomo tudi letos pridelali približno 700 ton oljčnega olja in ga približno 1300 ton uvozili. Poraba oljčnega olja znaša v Sloveniji le malo čez liter na prebivalca na leto, v Grčiji ga porabijo 20 litrov, v Italiji pa 14 litrov na leto na državljana.
Letošnja sezona je po količini nekoliko manjša, kot je bila lanska, sta nam zatrdila Vanja Dujc iz Kopra (po dosežkih eden najuspešnejših slovenskih oljkarjev) in Viljenka Vesel, vodja centra za oljkarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Zato pa je oljevitost oljk (odstotek olja v sadežu) skoraj pet odstotkov višja kot lani in na tistih območjih, kjer so se ubranili oljčne muhe, je kakovost boljša. Najbolj nenavadno je, da so letos začeli obiranje skoraj mesec dni prej, zato je te dni marsikje vrhunec obiranja, nekateri pa so že končali. Le malo je takih letin, da lahko obirači delajo v kratkih rokavih in da jih ne zebe v prste.
Cene olja ne bodo podobne lanskim. To pomeni, da bo liter oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla deviško oljčno olje slovenske Istre stalo najmanj 14 evrov. Seveda bodo cene boljših olj segale tudi do 22 evrov, za nekatera vrhunska olja pa segajo tudi čez 30 evrov za liter.
Koprski oljkar Vanja Dujc, svetovni prvak po kakovosti ekstra deviškega oljčnega olja (edino priznanje šampiona je osvojil na lanski svetovni razstavi oljčnih olj v okviru svetovne razstave EXPO 2010), že četrt stoletja skrbi predvsem za kakovost. Njegovo olje iz oljk maurino in itrana dosega na trgu ceno 27 evrov za pol litra, kar je menda najvišja cena slovenskega oljčnega olja. »Saj tega olja nimam veliko in ga zato ni težko prodati. Toda moje vodilo je, da smo ravno zato, ker smo v primerjavi s svetovno konkurenco majhni, prisiljeni pridelovati olje vrhunske kakovosti in se lahko brez sramu primerjamo z najboljšimi na svetu.«
