Tiskane izdaje
Oljkar in oljar ter lastnik povsem nove 900.000 evrov vredne torkle, največje oljarne za oljke v Sloveniji in verjetno tudi največje v Istri, je začel stiskati olje že ta konec tedna, tako kot še najmanj pol ducata drugih torkl. »V to smo prisiljeni vsi, ki se ukvarjamo z ekološko pridelavo, če hočemo ohraniti vsaj nekaj pridelka,« pravi Patricijo Ternav. Slovenski oljkarji niso še nikoli obirali oljk že septembra.
Še nikoli pa tudi ni bilo toliko oljčne muhe. To nam je včeraj potrdila svetovalka za oljkarstvo iz koprske enote Kmetijsko svetovalne službe KGZ Nova Gorica Viljanka Vesel.
Zaporedje nesrečnih dogodkov
Zgodaj obirajo zaradi izrednih razmer. Pri oljkarjih je slaba sezona posledica daljšega sosledja negativnih dogodkov: najprej sušnega poletja predlanskim, zatem lanske zelo tople zime, zaradi katere so se pojavile oljčne muhe že junija, česar prav tako ne pomnijo.
Sledilo je izjemno neugodno poletje, ministrstvo pa je omejilo zavarovanje oljčnih nasadov z zaščitnimi sredstvi za vse, ki so hoteli ohraniti ekološko ali integrirano proizvodnjo. Rezultat se kaže zdaj v oljčnikih in torklah. Povsod, kjer oljk niso smeli zaščititi, so plodovi popikani in polni ličink. Izjema so le posamezne vrste oljk, ki imajo debelejšo lupino, ampak teh vrst je zanemarljivo malo.
Če hočejo ohraniti vsaj nekaj oljk, jih morajo čim prej obrati in jih nemudoma predelati. Ker pa je sezona še zgodnja in imajo oljke več vode kot olja, je stopnja oljevitosti neverjetno nizka. Tako so oljkarji prizadeti večkratno. Pridelka na drevju je manj, dodatno pa je tudi olja v plodovih manj, saj zdaj namesto običajnih od 14- do 18-odstotnih stopenj oljevitosti ugotavljajo od sedem- do osemodstotne.
Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), je v svojem oljčniku v Strunjanu ponavadi začenjal sredi oktobra, tokrat so v tem oljčniku delo že končali. »Namesto od deset do 11 ton oljk smo jih letos tam nabrali 2,2 tone. Ene oljke so »dale 7,4 odstotka olja, druge pa 8,16,« je povedal predsednik DOSI, ki bo iz strunjanskih oljk pridelal komaj približno desetino siceršnjih količin olja.
Po kakovosti raznovrstno olje
Nekoliko na boljšem je Ternav, ki ima oljčnike pod Krkavčami, nad dolino Dragonje. Tu je ponavadi pridelal od 24 do 27 ton oljk na leto, letos jih bo po ocenah slabo polovico tega. A tudi on bo imel − zaradi nižje oljne stopnje − manj od polovice olja. Kljub novi oljarni se boji, da bo imel manj dela, kot ga je načrtoval. »Čeprav je torkla nova, lahko v njej meljem tudi majhne količine − od 150 kilogramov. Kljub katastrofalni letini zato kljub vsemu upam, da bomo zaradi nove tehnologije pridobili več oljkarjev,« upa Ternav.
Nad letošnjo letino so razočarani tudi v Goriških brdih in na Goriškem. Po oceni predsednika Društva oljkarjev Brda Elizeja Prinčiča bodo dosegli največ polovico lanske letine. »Oljke niso niti cvetele, zato je veliko dreves praznih. Priča smo bili nenormalnim vremenskim razmeram, zaradi muhe pa je oljk še manj,« ugotavlja Prinčič. Muha je tudi po njegovih besedah najbolj prizadela debelejše sorte oljk.
Briški oljkarji se bodo ta teden dogovorili, kdaj bodo odprli oljarno na Dobrovem. »Pričakujemo, da se bo množično obiranje začelo po 15. oktobru in da bo večina pridelka pobranega že do konca meseca. Oljke so najbrž napite z vodo, tako da kakovost oljčnega olja ne bo takšna kot v prejšnjih letih,« meni predsednik Društva oljkarjev Brda.
Obiranje manjših nasadov se je po njegovih navedbah na Goriškem že začelo: kmalu bosta vrata odprli oljarni v Zaloščah in Šempetru, za kakšen dan ali konec tedna pa najverjetneje tudi na Dobrovem. Ob običajni letini pridelamo 700 ton oljčnega olja, kakšnih 1500 ton ga uvozimo.
Letos bodo zaradi slabše sezone dodatno uvozili kakšnih 400 ton olja. Poraba oljčnega olja v Sloveniji na državljana je približno 12-krat manjša kot v Italiji in 20-krat manjša kot v Grčiji.
