Tiskane izdaje
Koper, Dobrovo - Oljkarska sezona je pred vrati, oljke pa bodo letos v slovenski Istri obrodile bistveno manj kot so običajno. Letina bo pičla, pridelka bo 50 do 60 odstotkov manj. Tako bodo imeli pridelovalci oljčnega olja letos več stroškov kot zaslužka. Oljkarji pravijo, da so oljke bolj prizadete kot trte.
Viljanka Vesel, vodja koprskega Poskusnega centra za oljkarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Slovenije Nova Gorica, je pojasnila, da je težko natančno napovedati dejanski izpad, saj gre za zelo različne izkušnje v različnih oljčnih nasadih. Ponekod je izpad samo 20-odstoten, drugod tudi 80-odstoten. Severni deli krošenj in nasadi na severnih legah sploh nimajo plodov na oljkah. Kriva je kombinacija hudega mraza z burjo v zimskih mesecih in hude poletne suše.
Ni bila kriva vročina, ampak suša
»Zelo majhen odstotek oljkarjev je lahko namakalo oljke (na prste bi jih lahko našteli). Z analizami v laboratoriju smo primerjali plodove oljk iz namakanega nasada s plodovi v nenamakanem (na isti legi) in ugotovili, da imajo plodovi z namakanih dreves kar nekaj odstotkov več olja. Sploh ni bila kriva vročina, ampak suša. Oljke so bile poleti na prisilnem dopustu,« je povedala Viljanka Vesel.
Dobra plat suše je, da je bilo malo ali nič oljčne muhe. Škropljenje ni bilo potrebno. A tudi sicer muha ni največji problem istrskih oljkarjev. Olje bo po vsej verjetnosti bolj grenko in pekoče, kar je nekaterim porabnikom olja celo bolj všeč. Oljkarji nikakor ne morejo nadomestiti količinskega izpada z višjimi cenami.
»Pri naši proizvodnji iz domačega oljčnika olja ne nameravamo podražiti. Kupna moč na našem trgu tega ne dopušča in konkurenca komaj čaka, da vstopi s cenejšim proizvodom ne glede na kakovost. Če bi vsi oljkarji v strošku pridelka ovrednotili svoje vloženo delo, bi bila njihova izguba toliko višja,« je ocenila Viljanka Vesel.
Zalivanje je v Istri drago, vode ni na pretek
Če bi hoteli oljkarji zagotoviti uravnoteženo rodnost, količino in kakovost, potem bi morali poskrbeti za namakanje oljčnih nasadov. Oljka ne potrebuje rednega vsakodnevnega zalivanja, kot denimo vrtnine. Zadoščalo bi, če bi jih zalili nekajkrat v suhem poletju. Toda zalivanje je v Istri drago, vode ni na pretek, zaradi česar bi morali imeti zajetja ali vrtine. Oljkarstvo takih naložb zdaj ne prenese. Nasade namaka le nekaj odstotkov oljkarjev.
Oljkarska sezona se je v slovenski Istri že začela, saj zdaj že pobirajo tiste (namizne) vrste, ki so namenjene vlaganju. Sicer pa bodo oljarne pognale svoje stiskalnice okoli osmega oktobra, uradno se bo pobiranje oljk začelo 12. oktobra v strunjanskem oljčniku Markočič - Vesel.
Tudi v Goriških brdih in na Goriškem z letošnjo letino oljk nikakor ne morejo biti zadovoljni. »Pričakujemo najmanj za polovico manjši pridelek kot lani,« je za Delo povedal Elizej Prinčič, predsednik Društva oljkarjev Brda. Po njegovih besedah sta največ škode v nasadih povzročila burja in mraz v letošnjem februarju. »Vršički so bili povsem goli, oljke pa utrujene, zato so tudi manj cvetele,« pravi Prinčič.
Briški oljkarji že nekaj časa razmišljajo tudi o novi oljarni
Svoje je dodala še poletna suša, ki je zaustavila razvoj plodov in vplivala predvsem na kakovost, ne pa tudi na količino oljk. Med briškimi vrstami oljk jo je menda najslabše odnesla prav belica, druge vrste so po Prinčičevih besedah manj prizadete. Manjše količine oljk pa po zagotovilih predsednika Društva oljkarjev brda ne bodo vplivale na ceno olja, saj bodo te enake kot doslej. Za pol litra oljčnega olja iz Goriških brd je trenutno treba odšteti med osem in deset evrov, za tri četrt litra pa med dvanajstimi in petnajstimi evri.
Letos bodo oljke v Goriških brdih sicer začeli obirati po 20. oktobru. Edina izjema bodo namizne oljke, ki so namenjene vlaganju in jih bodo začeli brati že v prvi polovici oktobra. Briški oljkarji že nekaj časa razmišljajo tudi o novi oljarni, saj je tista na Dobrovem po Prinčičevih besedah že nekoliko stara in se zato tudi ne more pohvaliti z najnovejšimi tehnologijami predelave in stiskanja oljk.
Računali so, da bodo do denarja prišli s pomočjo razpisa ministrstva za kmetijstvo, vendar zamisel po Prinčičevih besedah ni uspela. Bodo pa zato oljkarji na Goriškem do manjše oljarne v prihodnje prišli na Srednji biotehniški šoli v Šempetru.
