Olli Rehn podal plošček premieroma

Bruselj - »Politično ozračje med Slovenijo in Hrvaško ter njunima voditeljema je zdaj bistveno boljše,« prav v tem izboljšanju odnosov pa Olli Rehn vidi razlog za »določen previdni optimizem, da bi se državi v kratkem lahko dogovorili o rešitvi težav zaradi meje«, zato je premiera obeh držav spodbudil k napredku in iskanju izhoda iz spora, ki bi odblokiral pristopna pogajanja Zagreba.

Potem ko sta vladi sosednjih držav med Rehnovim posredovanjem od januarja do začetka julija prišli »zelo blizu dogovora, bi po komisarjevem prepričanju »morale obstajati možnosti za sklenitev sporazuma«. Evropska komisija je »s posveti in tehnično pomočjo opravila svoje delo, zdaj sta na vrsti oba premiera, da najdeta politično voljo za sklenitev dogovora«.

Ivo Vajgl je med razpravo v zunanjepolitičnem odboru evropskega parlamenta pozval komisarja, naj se ne umakne iz procesa (iskanja rešitve o meji), ki »še traja, saj nobena stran ni izjavila, da izstopa iz pogajanj«. A čeprav Rehn želi »plošček podati voditeljema obeh držav«, kot je vedno športno navdihnjeni komisar poudaril v odgovoru Ivu Vajglu, je Finec pripravljen razmisliti o predlogu slovenskega evroposlanca, »če bi bilo treba, toliko bolje pa bo, če državi sami lahko rešita problem«.

Hrvaška bi pristopna pogajanja z EU lahko končala »v prvi polovici prihodnjega leta«, vendar pod pogojem, da pravočasno izpolni preostale obveznosti, še posebno v pravosodju in pri sodelovanju s haaškim sodiščem, ter - seveda - »če bo kmalu urejen spor s Slovenijo«, je pojasnil Rehn.

Blokada 14 poglavij pravnega reda, ki so jo povzročili zadržki Slovenije, je resda najbolj opazna ovira na poti do članstva v Uniji, ni pa edina, niti največja, saj jo je mogoče odpraviti zelo hitro, takoj po rešitvi spornega vprašanja. Prav zato je Rehn evroparlamentarce posebej opozoril na dve ključni področji, na katerih je kandidatka dolžna pokazati napredek. »Moramo ugotoviti, ali (Hrvaška) resno uveljavlja reformo pravosodnega sistema, pa tudi dogovor s komisijo o prestrukturiranju šestih ladjedelnic«, je dejal Rehn. Prav zadnje pa je bistveno za odpiranje poglavja o konkurenci in državnih pomočeh, ki je po komisarjevem zatrdilu »eden ključnih elementov pravnega reda EU«.

Natančnejša ocena napredka Hrvaške bo znana 14. oktobra, ko so v palači Berlaymont napovedali novo serijo poročil o doslej prehojeni poti kandidatk in prihodnjih kandidatk za sprejem v Unijo. Počakati je treba tudi na naslednjo oceno Sergea Brammertza, ali so v Zagrebu izpolnili vse pogoje doslednega sodelovanja z Ictyjem.

Vajgl: Rehn se ni odrekel svojemu načrtu

»Mislim, da bi bilo zelo modro, če bi pri iskanju rešitve (za mejo) upoštevali že doseženo stopnjo soglasja, ki jo ponuja drugi Rehnov predlog, in dopolnila, ki jih je nanj podala Slovenija,« je po razpravi v evropskem parlamentu dejal Ivo Vajgl, ki meni, da »mogoče obstajajo še boljši scenariji, »ampak dokler nimaš rešitve, se ne boš odrekel nobenemu pogajalskemu rezultatu, ki vodi k tej rešitvi«. Tudi sam Rehn se po Vajglovem mnenju »ni odrekel svojemu načrtu, po komisarjevih besedah pa je bilo mogoče sklepati, »da čaka, da ga nekdo informira ali povabi k sodelovanju pri nadaljnjem reševanju problemov, čeprav se je zavaroval z izjavo, da je odgovornost v rokah politikov obeh držav«.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela