Omerzel: Slovenija je bila proti, saj terminal ni bil odstranjen s seznama

Za Slovenijo bi bil projekt sprejemljiv le, če se pomakne globlje v Italijo oz. bliže Benetk.

Objavljeno
24. julij 2013 18.58
 Anže Božič, notranja politika, Ju. K., Pi. K., Delo
Anže Božič, notranja politika, Ju. K., Pi. K., Delo

Ljubljana, Bruselj – Slovenija je na sestanku posebnega telesa regionalnih skupin EU glasovala proti seznamu prednostnih energetskih projektov, ker je Italija vztrajala pri gradnji spornih plinskih terminalov. Kljub slovenskem nasprotovanju so države članice seznam projektov potrdile.

»Komisija je mnenje Slovenije sprejela v vednost in ga bo upoštevala, ko bo oktobra dokončno odločala o evropskem seznamu projektov skupnega interesa. Do takrat ostaja zavezana iskanju rešitve med Slovenijo in Italijo,« je po triurnem sestanku v Bruslju sporočil tiskovni predstavnik evropske komisije Joe Hennon. Kot neuradni datum, do katerega EU pričakuje, da bosta državi zgladili medsebojni spor, se omenja 20. september. Evropska komisija se bo o seznamu odločala predvidoma 2. oktobra, za tem pa se bosta izrekla še evropski parlament in Svet Evrope, ki ga sestavljajo voditelji držav članic EU.

Hennon je še poudaril, da morajo biti projekti iz evropskega prednostnega seznama skladni z vso okoljevarstveno zakonodajo EU, če želijo ohraniti status, in da bo komisija seznam ocenjevala vsaki dve leti. Italijani so za Slovenijo nesprejemljiv projekt LNG Žavlje pred dnevi geografsko razširili v LNG severni Jadran.

Sosedi in Evropa pritiskali

»Za tem imenom še vedno stoji isti investitor, ista je tudi lokacija,« je vzroke za nasprotovanje pojasnil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel (DL). Povedal je, da so se po objavi negativnega stališča vlade, da bo Slovenija edina nasprotovala 137 prednostnim projektom, med katerimi je tudi za okoli 1,2 milijarde evrov investicij v domače projekte, tako iz Bruslja kot iz sosednje Italije začeli pritiski. »Vendar smo se odločili vztrajati, ker je projekt okoljsko sporen. Vsekakor pa je za nas sprejemljivo, če se ta projekt premakne bliže k Italiji oziroma bliže k Benetkam,« je povedal minister Omerzel.

Slovenija se je po njegovih besedah doslej leta trudila poiskati kompromis, a se je uradni Rim v procesu »vedel zelo ignorantsko«. Minister zdaj pričakuje, da bodo zadnji dogodki italijansko stran prisilili k pogajanjem o projektu. Zunanji minister Karl Erjavec (Desus) zagotavlja, da v nasprotnem primeru gradnje plinskih terminalov jeseni ne bo na končnem seznamu prednostnih energetskih programov.

Civilna družba zgrožena

Iz nevladne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green so danes opozorili, da je politika komisije (»kar koli bo na seznamu, mora spoštovati okoljsko zakonodajo EU«) zavajujoča. Italijansko sodišče je namreč zavrnilo zahtevo po takojšnji odmrznitvi okoljevarstvenega postopka za plinski terminal, ni pa tudi ocenilo pritožbe španske družbe Gas Natural proti ustavitvi postopka za gradnjo v Žavljah. Obravnavo tega bo začelo šele 19. marca prihodnje leto, kar pomeni, da je sodna odločitev o spornem plinskem terminalu še več mesecev daleč.

Pripombe tudi iz avstrijske strani

Kljub temu, da so preostale države potrdile seznam prednostnih energetskih projektov, je bilo ob tem kar nekaj pripomb. Med drugim naj bi tudi Avstrija končno podporo pogojevala z umikom spornega projekta s seznama.

Po mnenju Omerzela, se je tudi Evropska komisija začela zavedati problematike projekta. Predstavniki komisije naj bi tako menili, da projekt, če je res okoljsko sporen, ne more biti na prednostnem seznamu. Taki projekti namreč tudi ne morejo dobiti evropskih sredstev.

Plinski terminal v Žavljah pred slovensko obalo ima po navedbah vlade namreč mnoge neposredne negativne okoljske, družbeno-ekonomske, prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta.