Opazna vloga vplivnežev z veliko sledilci

Ljubljana - Slovenska turistična organizacija (STO) je do zdaj na različnih družbenih omrežjih privabila 1,5 milijona sledilcev. Tako se tudi naše turistične destinacije počasi oddaljujejo od klasičnega oglaševanja, saj z nižjimi stroški dosežejo več ciljne publike.

Krovna turistična organizacija s kampanjo Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo spodbuja prebivalce in obiskovalce Slovenije, da svoje fotografije in videovsebine objavijo na družbenih omrežjih s ključno besedo #ifeelsLOVEnia in ključno besedo kraja. V dobrih treh mesecih se je nabralo za 290.984 fotografij in videov iz Slovenije s prej omenjenim ključnikom. V vlogo vplivnežev za doseg zunaj naših meja pa postavlja še prepoznavna imena, kot so Ana Roš, Tina Maze in Primož Roglič.



S sodobno percepcijo turizma, kjer se odločitve o obiskih krajev vse pogosteje sprejemajo glede na pretekle izkušnje posameznikov, pa opazno vlogo dobivajo vplivneži z veliko sledilci na družbenih omrežjih ali visokim nišnim dosegom. »Digitalno trženje turističnih destinacij ne omogoča zgolj učinkovitega ciljanja potrošnikov po spletu in s tem generiranja povratnih informacij, ampak pomaga tudi pri povečanju zanimanja, prepoznavnosti ter ugleda turistične destinacije in prodaje. Ker si potrošniki dandanes v poplavi ponudbe želijo takojšen dostop do informacij ter dvosmerno komunikacijo, je postalo digitalno trženje, ki ima večjo merljivost kot klasični mediji, nepogrešljiv del marketinških strategij destinacij,« pojasnjuje doc. dr. Žana Čivre s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem.



Takšen potencial so slovenske turistične destinacije že prepoznale, dodaja, saj da vplivneži predstavljajo novodobne digitalne mnenjske voditelje, ki imajo zaradi širjenja interneta na voljo dodatno, digitalno platformo, s katero imajo velik doseg in vpliv na ciljno skupino.
 

Dobra promocija

V Piranu so tako v teh dneh pognali novo oglaševalsko kampanjo, ki so jo pripravili prav s pomočjo vplivnežev. »Ker bo kampanja potekala na italijanskem trgu, smo povabili tri italijanske vplivneže. Na naši destinaciji so preživeli tri oziroma štiri dni,« pojasnjuje Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož. Trojica destinaciji skupaj zagotavlja doseg 385.000 sledilcev na instagramu, 67.000 naročnikov na youtubu in 127.000 všečkov na facebooku.

»Pričakujemo multiplikativne učinke, saj bomo poleg njihovih sledilcev z oglaševanjem dosegli še precej širšo publiko,« napoveduje in pojasnjuje, da prednosti sodelovanja z vplivneži (ang. influencerji) vidijo v tem, da so njihove vsebine kredibilnejše od klasičnih oglasov: »Natančno lahko določimo ciljno občinstvo. Zelo pomembno vlogo pa ima tudi odziv njihovih sledilcev, saj jih v svojih komentarjih še dodatno lahko spodbudijo za obisk destinacije.«



Turizem Ljubljana na teden povprečno gosti vsaj enega novinarja, blogerja oziroma vplivneža, ki mu zavod pomaga pri organizaciji študijske poti. »Družbena omrežja so močen kanal promocije, pri nekaterih ciljnih skupinah celo še močnejši kot klasični mediji. Instagram je trenutno najmočnejši brezplačni kanal, ki je prek vizualizacij idealen za promoviranje,« pravi Nina Kosin iz Turizma Ljubljana, kjer domačih vplivnežev tudi ne zanemarjajo, češ da se tuji obiskovalci pogosto odločajo za kraje in doživetja, ki so priljubljena pri domačinih.

Klasični novinarji kakovostnejši, toda …

Podoben pristop imajo tudi na Bledu, kjer sta tamkajšnja grad in otok najpogostejša tarča fotoaparatov pri nas. »Dejstvo je, da ljudje bolj zaupajo ljudem – torej blogerjem, vplivnežem, socialnim omrežjem, prednosti klasičnega oglaševanja pa so drugje – fotogeničnost Bleda je privedla do tega, da je po raziskavi STO Bled močnejši trademark kot Slovenija,« navaja Romana Purkart iz Turizma Bled.

V Soški dolini še vedno prevladujejo novinarji, vendar je delež medmrežnih vplivnežev že presegel petino od lanskih 110 medijskih obiskovalcev. »Prispevki dobrih klasičnih novinarjev so vsebinsko gotovo boljši, je pa veliko vplivnežev, ki imajo neprimerljivo več bralcev,« meni direktor Zavoda Dolina Soče Janko Humar.



Vplivneži imajo v objavah povsem proste roke, dodaja, kar da dopušča več možnosti za skupne dogovore: »Po drugi strani pa ta svoboda velikemu številu sledilcev navkljub ne preprečuje objavljanja neumnosti. Prednost vplivnežev je tudi v tem, da je branost njihovih objav sledljiva in merljiva, v klasičnih medijih pa ni. Se pa povečuje tudi skepsa do objektivnosti njihovega poročanja. Dejstvo je, da se predvsem med mladimi delež uporabe digitalnih medijev povečuje in da takšno oglaševanje čez čas lahko prevlada, bojim pa se, da ta razvoj ne vodi k večji kakovosti podanih informacij.«

Vendar družbena omrežja niso zgolj domena mlajših. Žana Čivre opozarja na razmah trenda digitalnih vplivnežev starosti 50 in več let: »Te v svoje marketinške aktivnosti lahko s pridom vključijo tudi turistične destinacije, če presodijo, da je smiselno svojo ponudbo tržiti tej ciljni skupini. Tako je nenehno proučevanje vedenja potrošnikov in s tem povezanimi trendi ključno za uspešno komuniciranje tudi na digitalnih platformah.«

Malo denarja, veliko muzike

Turistične destinacije so v vplivnežih očitno videle zelo poceni oglaševanje za neprimerljivo večje učinke glede na vložek. Vplivnežem tako kot preostalim novinarjem destinacije plačujejo stroške bivanja, kakšno ugodnost, njihovih uslug pa z redkimi izjemami ne. Le v Ljubljani so izvedli kampanje s platformami blogerjev, kot so TravelMob, TravelDudes in iAmbassador, kjer so plačali tudi njihovo delo, saj da je šlo za dlje časa načrtovano promocijo »z jasnimi cilji in tudi opredeljenimi rezultati«. STO organizira srečanja vplivnežev.



A se bo oglaševalski kolač očitno vse bolj delil na digitalnih platformah. »Po digitalnih kanalih dosežemo veliko več ciljne publike ob neprimerljivo manjših stroških kot s klasičnim oglaševanjem,« napoveduje Humar. Lani in letos bo posoški zavod za digitalno komuniciranje namenil skupaj okoli 200.000 evrov za prenos komuniciranja iz klasičnih v digitalne kanale.