Tiskane izdaje
Proceduralni zaplet z javnim naročilom operacijskih miz je z odločitvijo državne revizijske komisije dobil dolgo pričakovani epilog. A nikakor ne dokončnega in precej drugačnega od pobud, izraženih v zadnjem času. Začetek konca, bi lahko ocenili sklepe revizijske komisije, ki je ne glede na impulze, prejete z ministrstva za zdravje, odločila po svoje. Torej strokovno in neodvisno. In tako pravzaprav presodila, da je bilo vse dosedanje proceduralno ovinkarjenje potrata časa. Zdaj se je namreč izkazalo, da so bile nepravilne vse ponudbe po vrsti.
Zgodba se bo tako začela odvijati na novo. Minister za zdravje sicer obljublja, da bo predlagal ustrezno nadaljevanje postopka. Torej takšno, ki naj bi pripeljalo do čim hitrejšega razpleta agonije onkološkega inštituta, čeprav je v zgodbo o mizah vpletenih več slovenskih bolnišnic.
Minister za zdravje je vsekakor na hudem prepihu; ne sicer na tolikšnem, da bi ga operacijske mize lahko v trenutku odnesle, vsekakor pa bo dogajanje v politični areni zaradi tovrstnih zapletov v zdravstvu nekaj časa zelo turbulentno. To je tudi prav, saj bodo samo tako stari problemi, za katere še posebej v zdravstvu ni nikakršnega opravičila, zbledeli in se umaknili bolj domišljenim rešitvam. Zakonodajo, ki dopušča proceduralno ovinkarjenje ali celo protežiranje določenih ponudnikov, bo vsekakor treba spraviti v red. Zlasti zato, ker je bilo temeljni nagib za pripravo zakona o javnih naročilih prav izničenje korupcijskega predznaka pri nakupu medicinske opreme.
Takšni zapleti po mnenju predsednika države zbujajo dvom o kredibilnosti države – da posledic, ki jih občutijo bolniki, na onkologiji ukleščeni med razpadajoče stene nekdanje konjušnice, niti ne omenjam. A kako preveriti in jamčiti za verodostojnost vseh, ki so vpleteni v te postopke? To bo vsekakor ena najpomembnejših preizkušenj prvega moža slovenskega zdravstva, ki bo moral v prihodnjih dneh napeti vse sile, da se ubrani že napovedane nezaupnice. A v “operaciji mize” bodo glave vsekakor še padale ...
