Oporoko je napisala
 na loterijski listek

Sorodniki njen testament izpodbijajo, češ da ob pisanju ni bila prisebna.

Objavljeno
28. oktober 2011 19.43
Posodobljeno
31. oktober 2011 10.30
Jaroslav Jankovič
Jaroslav Jankovič

KRANJ – Dediščina in dedovanje po pokojnem sorodniku, prijatelju, včasih tudi neznancu, ki daruje v dobrodelne namene, je nekaj običajnega. Malce nenavadno pa je, da dandanašnji, ob računalnikih in advokatih za vsakim vogalom, človek pred odhodom na oni svet oporoko zapiše na prazen loto listek. Tako se je zgodilo 59-letnemu Janezu Benediku iz Kranja, ko mu je zelo dobra prijateljica, takrat 55-letna Marija Frantar s Tominčeve ceste v Kranju, svojo hišo, premičnine in vrednostne papirje zapustila na praznem rdečem loterijskem listku.

Hišo zapustila Prestolonasledniku

Bilo je 22. novembra 2003, zunaj je bilo hladno, za mizo v Stražišču pri Kranju pa veselo vzdušje. »Hecala sva se, kot vselej z Marijo,« pripoveduje Benedik, po poklicu zobotehnik. Marija je vzela pisalo in na loto listek lastnoročno napisala svojo oporoko, v kateri svojo hišo, vse premičnine in vrednostne papirje zapušča dolgoletnemu prijatelju Janezu Benediku, ki ga imenuje Prestolonaslednik. »Če je bil na Šempetrskem gradu graščak, bo tudi tu, se je pošalila in v oporoko napisala besedo prestolonaslednik,« je povedal Benedik.

Spoznala sta se pred enajstimi leti: »Prijateljevala sva vse do februarja letos, ko je 20 dni pred praznovanjem svojega 63. rojstnega dne nenadoma umrla.«

Oporoka je napisana čitljivo in se bere takole: »Podpisana Frantar Marija izjavlja svojo poslednjo voljo! Vse nepremičnine, vrednostne papirje in premičnine zapuščam prestolonasledniku g. Janezu Benediku. Izjavljam pod pričami.«

Tri imena prekrila z belilom

Spodaj se je nato podpisala sama Frantar, zraven pa je jasno viden malce okorni podpis Rezka, ki je po besedah Benedika njena stara prijateljica, zraven je še enkrat njegovo ime g. Janez. Čisto spodaj je zapisala: »Napisano pri polni zavesti.« In še enkrat podpis: Marija Frantar. Vmes so tri imena, prekrita z belilom, a so jih na sodišču razbrali: g. Guzman, g. Bučman in g. Janez Potrebenik.

»To so nadimki nekaterih prijateljev in jih je na oporoko zapisala v šali,« pripoveduje Benedik. In dodaja: »Že isti dan jih je sama prekrila z edigsom.«

 

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Bratje in sorodstvo Marije mu niso dovolili na pogreb