Čeprav se državni svet vnaprej odreče vetu na napovedani sveženj interventnih ukrepov – to bo predvidoma storil –, ga predsednik republike ne bo oziroma niti ne more razglasiti predčasno. Tudi v primeru zakonov, za katere referendum v skladu z ustavo ni dopusten, bi bila za predčasno razglasitev in posledično uveljavitev nujna vsaj sprememba poslovnika državnega zbora, ki določa, da se zakon v razglasitev predsedniku republike pošlje osmi dan. Ker pa gre za ključne ukrepe, si, kot je poudaril Igor Zorčič, res ne želijo tvegati – potrebne dvotretjinske večine za spremembe pa v tem trenutku ni –, da bi na koncu ustavno sodišče ugotovilo njihovo neustavnost, ker so bili prezgodaj razglašeni.
»Priprave, ki mogoče doslej niso bile narejene, je treba narediti čim prej, da bo državni zbor funkcioniral v prihodnjih tednih,« je pozval tudi predsednik vlade Janez Janša. Državni zbor je tako včeraj opravil tudi posvet o možnosti opravljanja dela prek videokonferenc – zato bi bile potrebne spremembe vsaj poslovnika državnega zbora, a jih včeraj zaradi preveč nejasnosti v državnem zboru še niso dorekli –, saj bi bil eden glavnih izzivov pri delu državnega zbora »izpad števila poslancev zaradi bolezni«. Državni zbor in njegova delovna telesa lahko sprejemajo veljavne odločitve le, če je na seji zagotovljena sklepčnost. To pomeni, da mora biti na seji navzoča večina vseh poslancev. V primeru, da tega ne bi mogli, bi verjetno obveljale določbe ustave, da v primeru, ko se ta ne more sestati, odloča predsednik republike. Odločitve pa mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.
Brez dogovora
Vprašanje večine koalicije oziroma opozicije pa je včeraj hudo eskaliralo pri vnovičnem razrezu parlamentarnih delovnih teles, potem ko sta se po izvolitvi vlade Janeza Janše vnovič jasno izoblikovali koalicija in opozicija. A končnega dogovora glede vodenja in sestave včeraj niso dosegli, saj je opozicija nezadovoljna s predlogom koalicije, da jim v vodenje ne bi prepustili ključnih državotvornih resorjev. Kot je dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, pa so sprva želeli prek dogovora z Zmagom Jelinčičem in izključitvijo Levice ohraniti tudi nadzor nad opozicijsko komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. »Tako bi imeli koalicija, skupaj s SNS, in opozicija enako število glasov,« je pojasnil vodja poslanske skupine Levice, kjer pa najverjetneje ne bodo soglašali tudi z današnjim predlogom koalicije. Ta bo, kot nam je pojasnil Igor Zorčič, v končni različici vsaki od opozicijskih strank ponudila po eno mesto, kar pomeni, da bo računica, ki so ji nasprotovali, lahko še vedno obveljala. Podoben scenarij je bil sprva predviden tudi pri komisiji za nadzor javnih financ, a so v opoziciji dosegli povečanje v korist SD in LMŠ.
Usklajevanja so poslanske skupine po večurni debati zaključile brez dogovora. Predsednik državnega zbora, ki pričakuje predloge opozicije o želenih predsedniških in podpredsedniških mestih danes do 12. ure, pa naj bi sam pripravil končni razrez, ki ga nato potrdi še kolegij predsednika DZ. A levosredinske stranke naj bi bile po včerajšnjem posvetu enotne, da svojih predlogov ne bodo posredovale, dokler se ne razreši osnovnih »matematičnih« vprašanj, ki zadevajo razrez. »Nič se nismo mogli dogovoriti in očitno bo na koncu koalicija preglasila opozicijo,« je bil včeraj tudi razočaran predsednik državnega zbora.