Opozicija se boji zvišanja DDV

Ljubljana - Potem ko je DZ v torek opravil drugo obravnavo predlogov zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakona o davčnem postopku, je danes redno oktobrsko sejo nadaljeval z obravnavo še preostalih štirih zakonov iz paketa davčne reforme. To so bili predlogi zakona o davku na dodano vrednost (DDV), zakona o davku na promet nepremičnin, zakona o davku na dediščine in darila ter zakona o davku na vodna plovila.

Zakon o DDV je zopet sprl poslanke in poslance; ostale predloge so opravili brez razprave, nekoliko dlje pa so se zadržali tudi še pri zakonu o davku na dediščine in darila. Iz vrst opozicije je bilo slišati zlasti pomisleke, da gre za še en zakon, s katerim se nekaj daje verskim organizacijam in se jih tako postavlja v priviligiran položaj. O davčnih zakonskih besedilih bo DZ dokončno odločil v četrtek.

Bajuk: Zakon o DDV bolj prijazen do uporabnika

Po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka predlog zakona o DDV poenostavlja celoten sistem obračuna davka in je po zagotovilih vlade bolj prijazen do uporabnika. Med drugim se na 25.000 evrov dviguje prag, pri katerem oseba postane davčni zavezanec. Presežek DDV se bo poslej vračal hitreje, ustanovam, ki so oproščene plačevanja davka, pa davčnih obračunov poslej ne bo treba več predlagati.

Cvikl opozoril na 145. člen zakona o DDV

Pri obravnavi dopolnil k predlaganem zakonu pa se je razprava večinoma osredotočila na višino davčnih stopenj. Opozicijski poslanci so namreč želeli od predstavnikov vlade izvedeti, ali namerava zvišati stopnji DDV, ki zdaj znašata 20 in 8,5 odstotka.

K predlogu zakona o DDV sta vloženi dve dopolnili, ki se nanašata na oproščene dejavnosti ter oprostitve obračunavanja DDV. Kljub temu se je razprava vrtela večinoma okoli stopenj davka in njunega morebitnega zvišanja. Milan M. Cvikl (LDS) je namreč opozoril na 145. člen zakona, s katerim se daje pooblastilo vladi, da se lahko z zakonom o izvrševanju proračuna stopnja DDV poveča ali zmanjša za do 15 odstotkov. Vlada naj ta člen črta, je zahteval.

Ta določba je v zakonu o DDV že od leta 1999, je spomnil Bajuk. Zagotovil je, da vlada tega pooblastila ne namerava uporabiti za hrbtom DZ, kajti tudi če bi nameravala, tega ne bi mogla storiti, saj mora predlagati spremembe vsakoletnega zakona o izvrševanju proračuna. Bajuk je priznal, da je vlada v predlogu proračuna za leto 2008 res vračunala višje stopnje DDV, vendar pa pričakuje in načrtuje, da do tega ne bo prišlo, je poudaril.

Stopnja davka na promet nepremičnin ostaja pri dveh odstotkih

Z novim zakonom o davku na promet nepremičnin se to področje ureja na celovit način, stopnja davka pa ostaja pri dveh odstotkih. Novost je obdavčitev finančnega najema, davek bo treba plačati ob sklenitvi pogodbe. Z zakonom o davku na dediščine in darila se krog zavezancev širi na pravne osebe zasebnega prava, z zakonom o davku na vodna plovila pa se bodo obdavčila plovila, daljša od pet metrov, ki se uporabljajo za zasebne namene.

Poslanci za večji nadzor nad notarji

Poslanke in poslanci so v nadaljevanju današnjega dela zasedanja opravili druga branja treh zakonskih novel, ki naj bi na sistemski način prispevale k odpravi sodnih zaostankov. Gre za novelo zakona o notariatu, ki je največ polemik sprožila zaradi zmanjšanja pristojnosti notarske zbornice, novelo zakona o prekrških ter novelo zakona o izvršbi in zavarovanju. O zakonskih besedilih bo DZ glasoval v petek.

Z novelo zakona o notariatu naj bi zaostrili tako disciplinsko kot tudi odškodninsko odgovornost notarjev. Bistvo predlaganih sprememb je predvsem razbremeniti sodišča z razširitvijo pristojnosti notarjev, povečati nadzor javnosti z določitvijo, da so prihodki notarjev javni, ter povečati učinkovitost poslovanja notarjev s tem, da bodo imeli notarji dostop do podatkov o strankah ter z uvedbo elektronskega poslovanja, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt.

Z novim zakonom do razvoja morskega ribištva

DZ je opravil drugo obravnavo predloga novega zakona o morskem ribištvu, ki bo po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič skupaj s podzakonskimi akti podlaga za izvajanje skupne ribiške politike v EU. Zakon bo urejal področje upravljanja rib in uvedel pomembne spremembe, ki bodo omogočile razvoj panoge, je napovedala. Ker k predlogu zakona ni vloženih dopolnil, bo DZ o njem odločal v petek.