Tiskane izdaje
Kot je v obrazložitvi predloga povedal Hrovat, bi se s spremembo kmečke pokojnine, odmerjene po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, zvišale na višino pokojnin kmetov borcev, to je na višino najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, veljavne v zadnjem mesecu pred uveljavitvijo zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1999, kar bi v praksi pomenilo zvišanje za 220 evrov.
Zvišanje je po njegovem mnenju potrebno zato, ker sedanji sistem vsebuje nepotrebna razlikovanja, poleg tega pa običajna kmečka pokojnina, ki trenutna znaša dobrih 227 evrov, po njegovo ne omogoča človeka dostojno življenje.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Franc Žnidaršič povedal, da v poslanski skupini DeSUS predloga ne podpirajo. Kot je povedal, so kmete že zdaj pozitivno diskriminirali, saj so za pridobitev kmečke pokojnine plačevali le minimalne prispevke ali pa nobenih. Na drugi strani so delavci, ki morajo hoditi v službo in plačevati prispevek, vendar niso deležni nobenih ugodnosti. Po predlogu bi kmetje dobivali isto najnižjo pokojnino kot delavci s polno delovno dobro, to pa po njihovo ni sprejemljivo.
Miran Györek je povedal, da v SNS predlog podpirajo. Sprememba zakona je po njegovem prepričanju nujno potrebna, saj bi zagotovila večjo socialno varnost kmetov. Njihove pokojnine so namreč po oceni poslanske skupine trenutno "sramotno nizke", v SNS pa tudi ne sprejemajo "dejstva, da se privilegira določene dele prebivalstva." Pet milijonov evrov, za kolikor bi sprememba obremenila proračun, pa se jim zdi sprejemljiv znesek.
Borut Sajovic (LDS) je opozoril, da je treba pri tovrstnih predlogih imeti v mislih osnovna izhodišča, za kaj pri pokojninah sploh gre. Pokojnine so po njegovo sad preteklega dela in preteklih vlaganj, zato je treba pri dodeljevanju pokojnin izhajati predvsem iz slednjega. "V kolikor pa menimo, da so sredstva za preživljanje premajhna, pa je to treba reševati z drugimi transferji," je dejal.
Nasprotno je Gvido Kres (SLS) zavrnil razmišljanja, da so kmetje kmečke pokojnine dobili, ne da bi plačevali prispevkov oziroma da so plačevali le minimalne prispevke. Opozoril je, da so kmetje, o katerih je govora, "leta garali na zemlji, in to tudi v obdobju, ko je veljala državno ukazana t.i. obvezna predaja izdelkov."
Sprejetje predloga bi povzročilo neenakopravnost med kmeti in delavci, je opozorila Andreja Črnak Meglič (SD). Neenakopravnost bi se po njenem kazala tako v času trajanja zavarovanja kot v višini plačanih prispevkov. "Hkrati pa bi lahko njeno sprejetje sprožilo zahtevke pri drugih prejemnikih pokojnin," je ocenila.
Da sprememba zadeva zgolj 2000 ljudi, ki živijo v zelo slabem položaju, pa je opozoril Štefan Tisel (SDS). S spremembo pa bi, kot je dejal, tem ljudem polepšali ostale dneve življenja. Tisel se je strinjal s poslanci koalicije, da so prejemniki kmečkih pokojnin plačevali le minimalne prispevke, a je tudi on opozoril, da so imeli delavci v prejšnjem sistemu urejene vse pravice, medtem ko so morali kmetje pridelovati hrano, ki so jo bili prisiljeni prodajati po s strani države določeni ceni.
Cveta Zalokar Oražem pa je v imenu Zaresa ocenila, da zahtevano povišanje ni previsoko in opozorila, da bi s predlagano spremembo kmetje dobili enako pokojnino kot delavci z več kot 35 leti delovne dobe. S tem bi po njenem mnenju grobo posegli v sistem pokojninskega zavarovanja, kakršnakoli rušitev sistema v sedanjih razmerah pa bi bila po njeno "neodgovorno dejanje".
