Tiskane izdaje
Že takrat sta opozicijski stranki SDS in SNS napovedali, da bosta vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi, ki ju je državni zbor sprejel 22. septembra, razloge zanjo pa sta včeraj pojasnili na novinarski konferenci. Dvaintrideset poslancev s prvim podpisanim Jožetom Tankom (SDS) je prepričanih, da noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi nista sprejemljivi iz treh razlogov. Prvi je, da je povsem zmotno mnenje, da se z njima uveljavljata odločbi ustavnega sodišča, v delu, v katerem se za sodnike predlaga zvišanje izhodiščnih plačnih razredov iz 40. v 47. Gre za napako, trdijo v SDS in SNS, saj so bile sodniške plače podlaga za določanje plačnih razmerij v javnem sektorju. Drugič, zakonskih rešitev vlada ni usklajevala s sindikati javnega sektorja, in tretjič, uveljavitev zakonov bo povzročila nezadovoljstvo pri drugih poklicnih skupinah (univerzitetnih profesorjih, zdravnikih ...).
Navedeno pomeni, da se bodo z dvigom sodniških plač porušila razmerja za določanje osnovnih plač v javnem sektorju. V SDS in SNS pravijo, da bi morala vlada zagotavljati enakost uskladitve plač tako za javne uslužbence kot za funkcionarje, saj je nedopustno in nekorektno, da država v času gospodarske krize delu državljanov, to je sodni veji oblasti, zvišuje plače za 28 odstotkov, pravi Vinko Gorenak (SDS), za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča pa je povišanje plač sodnikom »grozljivo«.
Izgovorov o slabih plačah ne more biti več
Na vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma so se odzvale koalicijske stranke, ki so napovedale, da bodo še pred razpisom referenduma terjale presojo ustavnega sodišča. To jim namreč omogoča zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki v 21. členu določa, da če državni zbor meni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, lahko zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Ker so v koaliciji, kot je v imenu koalicijskih strank na novinarski konferenci povedal Anton Colarič (SD), lahko nastale takšne posledice, se bo koalicija obrnila na ustavno sodišče.
Borut Sajovic (LDS) pa je dejal, da si državljani bolj kot odločanja na referendumu, razprav o sodniških plačah, stavkah in sodniških tožbah proti državi želijo poštenega, korektnega in zakonitega sojenja v razumnem roku za razumno ceno. Omenjene spremembe zakonov so po njegovem prvi koraki v reformi sodstva. Po tem, ko so sodniki dobili tisto, kar jim pripada, mora biti njihov naslednji korak racionalizacija pravosodja in to, da sodniki pri svojem delu postanejo bolj učinkoviti in produktivni. »Izgovorov o slabih plačah in slabih delovnih razmerah ne more biti več,« pravi vodja poslanske skupine LDS.
Državni sekretar pravosodnega ministrstva Boštjan Škrlec je v zvezi z zahtevo SDS in SNS dejal, da je zdaj odločitev na državnem zboru, saj vlada z ureditvijo plač, kot je predlagana, izpolnjuje to, kar je zahtevalo ustavno sodišče. Zato se lahko vprašamo, kaj bi tak referendum pomenil za ustavnost in pravno državo.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
