Opozicijske sanje

Izkušnje s slovenskimi orožarskimi posli niso najboljše, zato je dobro, da se je opozicija pri nakupih oklepnikov izkazala. Opravlja nadzor, kot se spodobi.

Objavljeno
15. februar 2007 21.14
Ivan Puc, urednik notranjepolitične redakcije Dela
Izkušnje s slovenskimi orožarskimi posli niso najboljše, zato je dobro, da se je opozicija pri nakupih oklepnikov izkazala. Opravlja nadzor, kot se spodobi. Najbolj spektakularen je bil pred časom obisk članov odbora za obrambo na čelu z Antonom Anderličem na obrambnem ministrstvu, kjer so si nekaj ur ogledovali dokumentacijo razpisa o nakupu finskih oklepnikov Patria. Po zaslugi te prizadevnosti smo lahko (vsaj za zdaj) bolj gotovi, da z doslej največjim vojaškim poslom ni nič usodnega narobe. Eden od opozicijskih poslancev je pomodroval takole: zaupanje je dobro, še boljši je nadzor.

Zakaj torej izredna seja državnega zbora? Tudi po sredini dolgi razpravi lahko rečemo, da ne zaradi do zdaj še z ničimer podkrepljenih očitkov o škodljivih in koruptnih nepreglednih poslih s posrednikom. Ali ker bi, denimo, obrambno ministrstvo moralo pogodbo podpisati s Sistemsko tehniko in namesto oklepnikov Patria kupiti krpane. Poslanci opozicije še naprej želijo predvsem razčistiti z besedami obrambnega ministra Karla Erjavca. To je v zadnjem času gotovo največkrat izrečen in zapisan stavek in ponovimo naj ga še mi: »Minister za obrambo javno, jasno pove, 135 oklepnikov, 63 milijard z vso konfiguracijo.« Kako pravilno raztolmačiti to zagotovilo? Kaj je govorec imel v mislih? Ali je zavestno zavajal? Tudi prav, saj je politika velikokrat predvsem vlečenje za jezik, volivci pa bodo presodili, ali in koga je prepričal spor o ministrovih besedah. Zato posel zato ne bo stal nič manj (in večkrat omenjenih cen zdravil, operacij, bolnišnic, šol, domov za starejše ... nič več), saj so strokovnjaki prepričani, da za 63 milijard tolarjev oklepnikov, ki bi bili vsi po vrsti opremljeni z oborožitveno konfiguracijo, ne moremo kupiti.

Obrambni minister kajpada ni le zanimiva tarča zaradi »posla stoletja«. Je tudi predsednik upokojenske stranke, s katero je predsedniku vlade uspelo sestaviti dovolj trdno vlado. Če bi Erjavcu dokazali nečednosti in ne le nespretno izražanje, bi se sprožili otipljivejši politični učinki. Morda bi se uresničile sanje opozicije.