Tiskane izdaje
Ljubljana - Zveza slovenskih društev za boj proti raku, slovensko združenje za boj proti raku Europa Donna in Društvo onkoloških bolnikov Slovenije tudi letos pod okriljem Onkološkega inštituta pripravljajo teden boja proti raku, tokrat pod geslom Rak - ovinek na poti življenja. Ob začetku akcije so strokovni direktor inštituta Hotimir Lešničar in predstojniki oddelkov opozorili zlasti na prostorsko stisko in pomanjkanje kadra, s katerima se srečuje inštitut.
Prostorsko je Onkološki inštitut na enaki točki kot pred 30 leti, na kadrovskem področju pa "so še bolj podhranjeni kot marsikatera podobna inštitucija v Evropi", je razmere opisal Lešničar. Opozoril je, da se na inštitutu ukvarjajo z najkompleksnejšimi metodami preiskav in zdravljenja. Ravno zato je po njegovem prepričanju v Sloveniji treba v prihodnje omogočiti nekaj takšnih bolnišnic, zdravstvenih ustanov na sekundarnem nivoju, ki bodo lahko strokovno primerno obravnavale bolnike. Izpostavil je še, da je onkološka dejavnost v Sloveniji preveč razdrobljena.
Predsednik Zveze slovenskih društev za boj proti raku Borut Štabuc je ob tej priložnosti opozoril na pomen primarne preventive pri obvladovanju raka, ki ga je vsako leto več, zaradi staranja prebivalstva pa bodo v prihodnosti rakave bolezni še številčnejše. Ob tem je poudaril, da je pomembna tudi sekundarna preventiva, kamor spada presejanje raka dojk, debelega črevesja in danke ter materničnega vratu.
"Rak je bolezen kot vsaka druga. Lahko doleti vsakega od nas," je še poudaril Štabuc in dodal, da se raka "lahko pozdravi, če ga odkrijemo dovolj zgodaj, mogoče pa ga je tudi preprečiti".
Podatki iz registra kažejo, da je v zadnjih letih za rakom zbolelo več kot 10.000 prebivalcev Slovenije, umrlo pa okoli 5000. Po podatkih registra je mogoče predvideti, da bo od rojenih leta 2003 za rakom do 75. leta starosti zbolel vsaj eden izmed treh moških in ena izmed štirih žensk. Najpogostejša oblika rakavega obolenja pri moški populaciji je pljučni rak, pri ženskah pa rak dojk. Vse večji postaja tudi skupni delež raka debelega črevesja in danke. Na drugi strani pa se izboljšuje tudi preživetje bolnikov. Tako je bilo na primer pri moških, zbolelih v obdobju 1998-2000, relativno petletno preživetje 47-odstotno, pri ženskah pa 63-odstotno.
