Optimizem za enomesečni predah

Statistike o številu brezposelnih v Sloveniji v avgustu in zadnji podatki Eurostata, ki je julija v Sloveniji registriral eno najmanjših brezposelnosti v območju evra, bi bili lahko tudi vzrok za zmerni optimizem, ki po realnih pričakovanjih žal ne bo trajal dlje kot do naslednjega preverjanja mesečnih podatkov. Za 0,4 odstotka manjša avgustovska brezposelnost v primerjavi z mesecem prej ne pomeni obrnjenega trenda na trgu delovne sile, ampak pričakovani vsakoletni upad števila registriranih na zavodu za zaposlovanje zaradi večjega povpraševanja po sezonskih delavcih.

 

Septembra in oktobra lahko spet pričakujemo več brezposelnih, saj bodo zaposlitev iskali študentje, ki so letos končali šolanje, tako rekoč »pred vrati«, kot se je nazorno izrazila direktorica zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen, pa so tudi Mura in novi presežni delavci. Že septembra bo torej »pri vratih« vsaj 10.000 novih iskalcev zaposlitve.

 

Bitka še zdaleč ni dobljena, priča smo le varljivemu rezultatu ob polčasu, ki še ne napoveduje dokončne zmage. Toliko bolj, če vemo, da je interpretacija v nekaterih pogledih bistveno manj rožnata od statistik, kot se nam kažejo na prvi pogled. V prvih osmih mesecih se je na novo prijavilo dobrih 80 odstotkov brezposelnih več kot v istem obdobju lani, najbolj skrb vzbujajoče pa je, da je bilo avgusta med njimi največ takšnih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas.

 

Na zavodu zato upravičeno pričakujejo spremembe davčne politike z »ustreznimi spodbudami za gospodarstvo«, toda na ministrstvu za delo so dali jasno vedeti, da z ministrstvom za finance še niso začeli nikakršnih pogovorov o morebitnih davčnih olajšavah za delodajalce, ki bi zaposlovali za nedoločen čas. Trenutno torej ne ostane veliko več od aktivne politike zaposlovanja in uveljavljanja koncepta tako imenovane prožne varnosti, ki pa je zaradi lažjega odpuščanja lahko tudi dvorezen meč.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela