Oreščki in arašidi so lahko zdravju škodljivi

Te dni ponovno kroži po spletu sporočilo o zdravju nevarnih oreščkih, arašidih, pistacijah in posušenem sadju iz Brazilije, Kitajske, Egipta, Irana in Turčije z opozorilom, naj se te hrane izogibamo.

Objavljeno
14. november 2008 19.47
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana - Te dni ponovno kroži po spletu sporočilo o zdravju nevarnih oreščkih, arašidih, pistacijah in posušenem sadju iz Brazilije, Kitajske, Egipta, Irana in Turčije z opozorilom, naj se te hrane izogibamo. Vsebuje namreč aflatoksine, ki že v zelo majhnih količinah povzročajo raka na jetrih. Kako resno naj jemljemo podobna opozorila? Na zdravstvenem inšpektoratu so nas pomirili: nadzor nad južnim sadjem se izvaja redno v skladu z evropskimi usmeritvami. Nazadnje so odkrili preseženo vrednost rakotvornih aflatoksinov na lešnikih pred štirinajstimi dnevi. Toksikologinja Lucija Perhavič z Inštitita za varovanje zdravja pa opozarja, da je treba opozorila jemati resno ter da oreščkov in posušenega južnega sadja nikar ne jejmo prepogosto.

Aflatoksini so plesen, ki jo proizvajajo nekatere vrste gliv Aspergillus, te pa se razvijejo pri visokih temperaturah in visoki stopnji vlažnosti. Zato se posebno pogosto pojavljajo prav na južnem suhem sadju in oreščkih, ki so dolgo skladiščeni. »Aflatoksini lahko poškodujejo jetra in povzročijo tudi raka, zato je raka jeter več v državah tretjega sveta, kjer so razmere ugodne za rast aflatoksinov na hrani. Ta plesen je rakotvorna, vendar povzroči bolezen, če jo uživamo v večjih količinah. Aflatoksini so nevarni tudi za nosečnice. Zato nikar ne pretiravajmo z uživanjem suhega sadja, arašidov, pistacij in oreščkov. Pistacij ne jejmo vsak dan, čeprav so dobre, če pa jih jemo dvakrat na leto, ne bodo škodljive za jetra,« je dejala Lucija Perharič. Več težav je z arašidi, pravi, saj so vgrajeni v marsikateri drug prehrambeni proizvod. Vsekakor naštetega ne jejmo vsak dan, enako velja tudi za cimet, ki je bil v zadnjem času prepoznan za rakotvornega. Plesni na sadju in oreščkih ni videti, zato ne vemo, kdaj je hrana okužena, je opozorila sogovornica in svetovala, da je najboljše, če našteto kupujemo v trgovinah »s hitrim obratom«.

Evropska komisija je sprejela že nekaj odločb o aflatoksinih, zadnjo leta 2006. Po njih se ravna slovenska zdravstvena inšpekcija, je povedala zdravstvena inšpektorica Barbara Kocjan. Za vsako sadje je posebej določeno, koliko vzorcev morajo pregledati glede na državo, iz katere prihaja. Tako, na primer, pregledajo deset odstotkov oreščkov iz Kitajske, dvajset iz Egipta, vsako pošiljko iz Irana. Preverjajo tudi hrano, ki prihaja v Slovenijo skozi druge države. Več pregledov opravijo v zimskem času, ko je ta prehrana bolj aktualna. »Na leto najdemo približno pet primerov hrane s previsoko vrednostjo aflotoksinov,« je izjavila Barbara Kocjan. Zadnji primer so odkrili 30. oktobra, proizvajalec pa je lešnike že vgradil v hrustljav musli s čokolado Embi. Proizvod bi moral umakniti iz prometa.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela!