Tiskane izdaje
V operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki center v Ormožu ni predviden, saj je bil za celotno Podravje izbran Cero Slovenska Bistrica, kjer v Gaju pri Pragerskem s pomočjo kohezijskega denarja počasi končujejo center, ki bo v drugi polovici leta začel poskusno obratovati.
Njegova letna zmogljivost 24.000 ton »bi lahko zadostovala, medtem ko se količine odpadkov po sortiranju drastično zmanjšujejo«, pravi direktor Komunale Slovenska Bistrica Blaž Gregorič.
Zapleti zaradi države
V Spodnjem Podravju sta se poleg Bistrice za regijski center potegovala še Ptuj in Ormož. Ptuj je pripravil celoten program nadgradnje sedanjega odlagalnega polja in še drugo odlagalno polje v Gajkah ter s programom kandidiral za denar iz evropskega kohezijskega sklada.
Vendar se je s projekti zapletalo, ker država ni ločila med sedanjim in novim odlagališčem, tako da je Ptuj šele po sodni zmagi za Gajke dobil okoljevarstveno dovoljenje. »To je osnova, da lahko pridobimo okoljevarstveno soglasje, da bi načrte za širitev lahko pozneje uresničili,« pojasnjuje Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj.
Mestna občina Ptuj je nekaj časa nameravala tožiti državo, ker je zaradi neupravičenega zavlačevanja postopkov glede širitve Gajk izgubila možnost dobiti 20 milijonov evrov kohezijskega denarja, a se za to še ni odločila, ker upa, da bi denar morda lahko dobila iz naslednjega finančnega obdobja.
Računajo na Hrvaško
»Vsi so upali na evropska sredstva. Mi ne. Za gradnjo centra potrebujemo soglasje države in zaradi lastnega financiranja bi ga lahko dobili. Če se bo v vladi kaj spremenilo, bi zadeve lahko stekle. Naše odlagališče bi bilo konkurenčno drugim in ni nas strah, da bi bilo prazno. Zelo blizu je Hrvaška, ki je tudi v EU in bo prav tako morala poskrbeti za svoje odpadke,« pravi Alojz Sok. Poleg denarja, ki ga ima občina za ureditev odlagališča, bi z nekaj posojila in pomočjo zasebnih investitorjev naložbo zmogli, pravi župan Sok.
Dokumentacijo za odlagališče bodo po županovih besedah začeli urejati po pridobitvi vseh soglasij, v centru pa bi bilo prostora za 700.000 ton odpadkov.
»Občine so samostojne pri odločanju za vlaganje v okoljsko infrastrukturo,« pravi Darija Dolenc z ministrstva za kmetijstvo in okolje. To pomeni, da ob soglasjih lahko zgradijo svoje ali odlagališče za širše območje s svojim denarjem ali pomočjo zasebnega.
Tudi odpadki iz Nove Gorice
Ormoški center za odpadke (sortirnica, kompostarna in odlagališče) bi za rentabilno delovanje potreboval najmanj 15.000 ton odpadkov na leto. Tri ormoške občine jih zberejo 3000 tisoč ton na leto, zato bi župan moral uresničiti napovedi o povezavi s Hrvaško.
Dodatne količine bi lahko zagotovili, če bodo po končanju centra v Slovenski Bistrici iz kakšne podravske občine morali voziti v obdelavo in odlaganje odpadke kam drugam. Navsezadnje na staro ormoško odlagališče na Dobravi vozijo odpadke iz Nove Gorice.
Vsak dan 50 ton najprej v ptujskih Gajkah preberejo, sortirajo in izločijo uporabne odpadke, ostanek pa odpeljejo na Dobravo, kjer imajo dovoljenje, da lahko do konca prihodnjega leta odložijo še 50.000 ton odpadkov, potem pa bodo odlagališče morali dokončno zapreti.
