Osem dolgih let bolniške

Raziskave v Evropi kažejo, da je bolniška odsotnost precej odvisna od delovnega okolja zaposlenega. Prijazno okolje dobro vpliva na delavca, stresno pa prej ali slej povzroči bolezen. Tudi v Sloveniji se nekatera podjetja že načrtno in uspešno ukvarjajo z zmanjšanjem bolniške odsotnosti. Tako so na primer v Krki v dobrem desetletju zmanjšali bolniško odsotnost s 6,8 na 4,8 odstotka. Po sedanjem predlogu vlade bodo takšna podjetja plačevala nižjo prispevno stopnjo.

In zakaj smo Slovenci pravzaprav na bolniški? Podatki ZZZS kažejo, da je največ, kar 90 odstotkov, izgubljenih delovnih dni v prvem mesecu zadržanosti zaradi bolezni in poškodb zunaj dela, preostale pa zaradi poškodb pri delu. Pri bolniški odsotnosti nad 30 dni pa obsegajo odsotnosti zaradi bolezni in poškodbe zunaj dela tri četrtine, 11 odstotkov nega otroka, preostale zaradi nesreč na delu, pa tudi zaradi poklicnih bolezni, poškodb po tretji osebi, transplantacij.

Koliko časa smo na bolniški? V povprečju traja letos bolniška 11,5 dneva, in sicer v prvem obdobju manj (8,9 dneva), v drugem več (18 dni), medtem ko je lani trajala v povprečju 12,1 dneva. Najdaljše so bolniške odsotnosti zaradi poklicnih bolezni, in sicer v povprečju lani 233, letos pa 117 dni. A nekateri so bolniško odsotni tudi več let. Tako je bilo lani že več kot eno leto na bolniški 3053 oseb, nad tri leta pa 226. Posamezni primeri so v nebo vpijoči, saj je bil nekdo na bolniški kar osem let, rekorder pa celo 14 let.

Na bolniško odsotnost vplivajo tudi splošne socialne razmere; v Sloveniji je bila ta odsotnost najvišja v času tranzicije, v zadnjih letih pa niha. Ob sedanjih stečajih posameznih podjetij tamkajšnji zdravniki pripovedujejo, da so ljudje v tako velikih stiskah, da nujno potrebujejo bolniški dopust.

Iz Nedela