Tiskane izdaje
Osnovna šola Trbovlje s podružnico Alojza Hohkrauta je novembra prejela račun za ogrevanje v višini kar 14.000 evrov. Na občini se zaradi tolikšnih stroškov že leta držijo za glavo. Šola je energetsko potratna, na več kot tri milijone evrov ocenjena rekonstrukcija s sanacijo pa neizbežna. Če bo vse po sreči, jo bodo izpeljali do jeseni 2014.
A kdaj bodo dela stekla, ta hip nihče ne ve. Občina načrtuje še ta mesec objaviti javni razpis za izbor izvajalca za rekonstrukcijo oziroma energetsko sanacijo za celotni objekt, nato pa se na podlagi sprejetega odloka o proračunu tudi zadolžiti - a to lahko storijo šele po sprejetem zaključnem računu za leto 2012.
Denar do višine 2,5 milijona evrov je v proračunu zagotovoljen. Vse potrebne postopke planirajo zaključiti do aprila.
Investicije se bodo lotili v vsakem primeru, četudi brez predvidenih sredstev države, zagotavlja vodja občinskega oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti Kristjan Dolinšek.
Nič bolj niso zadeve dorečene na OŠ Trbovlje, ki s podružnico šteje dobrih 540 otrok: "Težko si predstavljamo, kako bomo organizirali pouk, če bodo dela potekala čez zimo, posebej pouk športne vzgoje. Ne vemo, kako bo s šolsko kuhinjo, ki dnevno pripravlja obroke za vse tri trboveljske šole, kar je skoraj tisoč malic in okrog štiristo kosil. Variant je ogromno. Čakamo, strah nas je in veselimo se obenem, saj je postalo na šoli enako nevzdržno pozimi in poleti. Štirideset let starih oken si nihče več ne upa odpirati: nekatera se ne dajo, druga niso več varna za odpiranje," pravi ravnateljica Klementina Šuligoj.
Šuligojeva ni želela niti potrditi niti zanikati informacij, da naj bi otroke z OŠ Trbovlje v času del preselili na OŠ Ivana Cankarja, kjer bi pouk začasno potekal v dveh izmenah. Starši teh otrok so nezadovoljni, ker jih o tem nihče ne obvešča, pritožujejo se, da nimajo informacij, dvoizmenskega pouka pa ne odboravajo zaradi popoldanskih dejavnosti otrok.
V trboveljsko šolsko kislo jabolko si doslej ni upalo ugrizniti nobeno vodstvo. Da je prekislo celo za državo, je dokazal razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor. Prve neuradne analize kažejo, da so občini do državnega denarja zmanjkale dobre tri točke. Jim je pa za rekonstrukcijo uspelo podpisati 933.000 evrov vredno sofinancersko pogodbo z republiškim Ekoskladom.
Za energetsko sanacijo dela šole so startali na 380.000 evrov evropskih kohezijskih sredstev. "Četudi jih ne dobimo, investicija ni ogrožena," zagotavljajo na občini in zanikajo, da bi bila ukinitev podružnične šole po rekonstrukciji matične samoumevna. Združili ju bodo, če bodo tako zahtevali normativi in standardi.
