Tiskane izdaje
Beograd - Uradni Beograd se je ostro odzval na sredino izjavo slovenskega predsednika Janeza Drnovška, da je samostojnost za Kosovo edina realna možnost. Tako je predsednik Srbije in Črne gore Svetozar Marović odpovedal Drnovškov obisk v Beogradu, zunanje ministrstvo SČG pa je vročilo protestno noto odpravnici poslov Republike Slovenije v Beogradu Jadranki Šturm Kocjan.
Drnovšek se je v okviru predstavitve svojih pogledov na sredini novinarski konferenci v Ljubljani dotaknil tudi vprašanja Kosova in ocenil, da je samostojnost za to pokrajino edina realna možnost, v kolikor bodo izpolnjeni nekateri pogoji in predpostavke. Po Drnovškovem mnenju je namreč prišel čas, ko je treba dokončno razčistiti politični status Kosova, pri čemer je Slovenija pripravljena ponuditi svoje usluge.
Kot so sporočili iz Marovićevega kabineta, zaradi vzdušja, ki je nastalo po izjavi slovenskega predsednika, ne bi bilo mogoče v celoti uresničiti programa Drnovškovega obiska v Beogradu, ki je bil predviden za 2. november, zato ga je predsednik SČG "z najboljšimi namerami" odpovedal.
Zunanje ministrstvo SČG pa je v protestni noti, ki jo je izročilo Šturm Kocjanovi, izpostavilo, da državna skupnost in Srbija "ne moreta in nočeta pod nobenimi pogoji privoliti v razglasitev neodvisne države Kosovo na njunem ozemlju oziroma v okviru njunih mednarodno priznanih meja".
Ministrstvo je izrazilo obžalovanje, ker "nenačelno stališče" v zvezi z ozemeljsko celovitostjo Republike Srbije in državne skupnosti SČG meče nepotrebno senco na tradicionalna prijateljska čustva med narodi SČG in Slovenije ter vsestransko sodelovanje med njima.
Vajgl kljub odpovedi obiska Drnovška v petek v Beogradu
V uradu predsednika republike so potrdili, da je predsednik prejel uradno odpoved obiska v SČG s strani predsednika SČG Svetozarja Marovića. Kot je povedal predsednikov svetovalec Ivo Vajgl, bo sam, tako kot je bilo napovedano, v petek obiskal Beograd, kjer se bo pogovarjal tudi o tej odpovedi, obiskal pa bo tudi Prištino. Namen obiska je sicer seznanitev z Drnovškovim predlogom o Kosovu in ponudbo Slovenije za pripravo neformalnih pogovorov o statusu Kosova.
Sam odziv Beograda na Drnovškovo sredino izjavo glede Kosova oziroma na njegov načrt za rešitev vprašanja statusa Kosova je po oceni Vajgla deloma "bolj reakcija na tiskovna poročila kakor pa na vsebino samega načrta" . Tako po njegovem mnenju obstajajo tehtni razlogi za pogovore o tem načrtu z vsemi stranmi, ki so zainteresirane za rešitev kosovskega vprašanja v evropskem kontekstu.
Drnovškova izjava vmešavanje v notranje zadeve SČG
Izjava slovenskega predsednika Janeza Drnovška o prihodnjem statusu Kosova pomeni neprimerno vmešavanje v notranje zadeve Srbije in Črne gore, je ocenila srbska vlada. Kot je menil direktor pisarne srbske vlade za sodelovanje z mediji Srđan Đurić, bi moral Drnovšek spoštovati jasna mednarodna načela o nedotakljivosti suverenosti in ozemeljske celovitosti demokratičnih držav.
Vsakršno zavzemanje za "precedense in eksperimente glede mednarodno priznanih meja pomeni ne le nerazumljiv, ampak tudi nevaren postopek, zato pričakujemo, da bo Drnovšek spoštoval načela, na katerih temeljita stabilnost in mednarodna ureditev," je še povedal Đurić.
Drnovšek poslal Annanu in Barrosu svoj predlog za Kosovo
Drnovšek je sicer s svojim načrtom že seznanil predsednike držav kontaktne skupine za Kosovo, generalnega sekretarja ZN Kofija Annana in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Izrazil je tudi pripravljenost Slovenije, da gosti začetno neformalno srečanje najvišjih političnih predstavnikov Srbije in Kosova, na katerem bi skušali vzpostaviti ozračje zaupanja in konstruktivne komunikacije za dosego dogovora.
Kot so sporočili iz predsednikovega urada, bo predsednik Drnovšek v petek poslal svojega svetovalca Iva Vajgla kot posebnega odposlanca v Beograd, kjer bo seznanil politični vrh Srbije in Črne gore s podrobnostmi načrta in ponudbe Slovenije za organizacijo pogajanj o statusu Kosova. Vajgl bo v petek obiskal tudi Prištino, kjer se bo o programu pogovarjal tudi s tamkajšnjimi vodilnimi politiki.
Predlog za rešitev vprašanja statusa Kosova, ki ga predlaga slovenski predsednik, temelji na devetih izhodiščih. Predvideva, da bi mednarodna skupnost v 18 mesecih prenesla vse odgovornosti in pristojnosti za upravljanje Kosova na kosovske organe. V tem času se razpišejo volitve za parlament, vlado in predsednika Kosova.
Kosovo bi svojo mednarodno pravno subjektiviteto pridobilo predvidoma v petih letih, če bo mednarodna skupnost ugotovila, da so izpolnjeni temeljni demokratični standardi in zagotovljeno mirno sobivanje med pripadniki različnih narodnih skupin. Do takrat naj bi na Kosovu ostale tudi mednarodne sile, predvidoma v zmanjšanem obsegu.
Evropska unija, skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami, naj bi pripravila program gospodarskega razvoja Kosova in ustrezne finančne instrumente za njegovo spodbujanje. Na tej osnovi bi Kosovo v petih letih usposobili za gospodarsko preživetje in samostojnost.
Srbski manjšini na Kosovu bi v skladu s predlogom varnost zagotavljala mednarodna skupnost. Ta bi tudi varovala najbolj svete srbske kulturne, zgodovinske in verske spomenike, ki bi dobili eksteritorialni status. Srbske občine bi dobile samoupravo, s katero bi same odločale o lokalnih vprašanjih. Srbska manjšina bi dobila tudi stalno in zagotovljeno zastopstvo v parlamentu Kosova, kot tudi stalnega predstavnika v kosovski vladi, ki bi skrbel za njene interese, so še sporočili iz predsednikovega urada.
Rupel in Drašković sta se pogovarjala po telefonu
Po zapletu sta se danes po telefonu pogovarjala slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in njegov kolega iz Srbije in Črne gore Vuk Drašković, poroča agencija Beta. Rupel je Draškoviću povedal, da je skupno stališče slovenskega državnega vrha, da rešitev kosovskega vprašanja, s katero se ne bi strinjala Srbija, ne bi bila dobra. Slovenski zunanji minister je še izrazil prepričanje, da gre za nesporazum, ki ga bosta državi kmalu presegli. Drašković se je Ruplu zahvalil za dodatna pojasnila in mu zatrdil, da trenutni nesporazum, ki je prehodnega značaja, ne bo ogrozil "najboljšega sodelovanja med državama in tudi ne zgodovinskih prijateljskih odnosov med narodi Slovenije in SČG". Na slovenskem zunanjem ministrstvu pogovora niso želeli komentirati.
